Morda je gostilna ob izhodišču izletov v sotesko Pekel pripravnejša za obiske poleti, ko košata drevesa in glasno žuboreča Borovniščica poskrbijo za uravnoteženo počutje pohodnika, ki se skozi zelenje lahko povzpne od prve do pete serije slikovitih slapov. Za nas je bil že maj kar vroč, a so se, kot smo pričakovali, temperature na terasi hitro spustile na raven, ki je omogočala solidne pogoje za zgodnjo večerjo. In če v petek gostilna ni bila ravno nabito polna, so ob koncu tedna lahko kar hitro razprodani, zato velja prej poklicati.
Domača salama Foto: Miha First
Gostišče Pekel, kakšna dva kilometra od Borovnice, sicer velja za lokacijo, kjer se spodobi jesti postrvi, a so že nekaj let med vinsko publiko znani tudi po vinih iz priljubljene čilske kleti Concha y Toro. Cene so ugodne, začnejo se pri dveh evrih za kozarec, lahko pa dobite tudi najprestižnejšo rdečo kapljico za 140 evrov. Za vsak slučaj je v hladilniku tudi šampanjec Mumm za več kot ugodnih 44 evrov, jasno, v ponudbi pa je najti tudi nekaj enostavnejših in cenejših slovenskih vin za kakšna dva evra na kozarec. Pa tudi drugače so cene ob poteh, kjer vsako noč hlačajo medvedi, zelo znosne in vsaj za vsega hudega vajene ljubljanske jedce pravzaprav poceni.
Telečja zarebrnica Foto: Miha First
Narezek domače, rahlo dimljene suhe salame iz svinjine, ki skupaj s svežim mehkim hišnim kruhom s hrustljavo skorjo zlahka zadovolji dve osebi, stane sedem evrov. Enako ceno so postavili na enostaven karpačo inčunov, ki jih začinijo z grškim oljčnim oljem, poprom in limono. Je pa treba reči, da sta to edini hladni predjedi, ki sta na jedilnem listu.
Potočni raki Foto: Miha First
Tudi juhi sta zgolj dve, a goveji juhi, ki jo postrežejo z domačimi rezanci ali mesnimi žlikrofi, ni bilo kaj očitati. Porcija je velika, cena – štiri evre – znosna. Še največ vprašanj se nam je porajalo ob porciji živordečih potočnih rakov, ki jih skuhajo v chardonnayju in podložijo z nekaj solate. Očarljiva delikatesa zelo drugačnega okusa, kot ga ponudijo podobni morski prebivalci, stane 12 evrov, a so potočni raki na jedilnikih slovenskih gostiln tako redki, da se jim ljubitelji tovrstnih jedi ne bi smeli izogniti. Bolj klasični so jurčki na žaru, povsem minimalistični in zelo okusni za prijaznih osem evrov.
Postrv po tržaško Foto: Miha First
V ponudbi čilskih vin, ki so na voljo na kozarec, nedvomno izstopa Diablo Dark Red, bogata in dišeča polsuha zvrst sort širaz in malbec. Cena za kozarec je za slovenske razmere več kot ugodnih dva evra in pol, steklenica, če jo kupite za domov, stane 13 evrov. Na kraju dogodka, na terasi ob potoku, seveda nismo smeli spiti cele steklenice, je pa zato kozarček dovolj dobro sodeloval z veliko, bolj za dve kot za eno osebo odrezano telečjo zarebrnico. 28 evrov je bila med jedmi najvišja cena naše večerje, a je to pri 450-gramski porciji pravzaprav ugodno, še posebej, ker je bilo meso pečeno po vseh zapovedih. Na drugi strani mize je, ni bilo dvoma, kraljevala postrv, ki je tudi v grbu gostišča. Možnosti, kako naj vam ribo pripravijo, je več, mi smo se odločili za najbolj priljubljeno, tržaško različico, pečeno v koruzni moki. Razmeroma veliko, 300-gramsko prebivalko slovenskih sladkih vod nam je hišni mojster ročno in očitno izkušeno očistil in z lahkoto smo pomalicali zunaj hrustljavo, notri pa kot maslo mehko ribo. Zanimivo, pri glavnih jedeh niso ponudili nobenih nasitnih prilog, ampak zgolj veliko zeleno solato. Pa se ni zdelo, da nam zaradi tega kaj manjka.
Karpačo inčunov Foto: Miha First
Izbor sladic k mizi prinesejo kar na fotografijah. Največ zanimanja je požel čoko zajček, v naših mislih pa je bil že od začetka peklenšček (štiri evre), šarloti podobna sladica z biskvitom, vaniljevo kremo, rozinami, orehi in smetano. In če v Peklu za posladek ponudijo peklenščka, je jasno, da imajo zaradi bližnje Borovnice tudi hišni, skoraj črn in zelo sladek borovničev sladoled. Po vseh imenih, povezanih s Peklom, pa lahko za popotnico nabavite še Luciferjeve čokoladne dobrote.
Več ocen gostiln preberite na https://mihafirst.si/
