Klavrna ponudba
Četudi zveni plemenito, pa se nagci še vedno soočajo z mnogimi predsodki. Tudi zato je turistična ponudba na tem področju v Sloveniji in tudi v Ljubljani kaj klavrna. Edina možnost, kjer se naturisti iz prestolnice lahko počutijo bolj ali manj enakovredne vsem drugim, je kamp Smlednik ob Zbiljskem jezeru. Tam je zanje urejen poseben del kampa z lastnimi sanitarijami in plažo, res pa je, da nimajo posebnih športnih igrišč. Večinoma se pri njih ustavljajo Nizozemci, ki si želijo med počitnicami odvreči oblačila, veliko je tudi Slovencev, posebej tistih s štajerskega konca. "Vsi, ki pridejo, so navdušeni, tako da običajno postanejo kar stalne stranke," pravijo v kampu. Večina gostov je prav nudistov oziroma naturistov. Osvežitev na nudistični plaži v Smledniku lahko dobite za dva evra na dan.
Preostala ponudba v slovenskem glavnem mestu je skrčena na savne in centre dobrega počutja. Včeraj se je v sklopu Mestne plaže Laguna na Ježici odprla nudistična plaža, a bo obiskovalcem na posebnem ograjenem delu omogočeno zgolj poležavanje na ležalnikih in tuširanje, za skok v bazen pa si bodo morali nadeti kopalke. "Za to smo se odločili, ker se nam zdi, da v Ljubljani obstaja interes, tudi minula leta smo dobivali pobude in predloge za takšno plažo," je ob tem dejala Gaja Kobav iz Lagune.
V Vodnem mestu Atlantis je nudistični del predviden v sklopu Sveta savn, kamor bi se za ceno savnanja obiskovalci načeloma lahko prišli tudi zgolj sončit in kopat v zunanjem bazenu. Enako je tudi v savni Zlati klub Tivoli, kjer pa imajo za naturiste posebej predvideni zadnji dve uri obratovanja ob ponedeljkih in četrtkih. Bazen, prav tako zunanji, je tam sicer nekoliko manjši. Na bazenu Ilirija, kjer so prejšnje sezone obiskovalcem ponujali tudi možnost razgaljenega sončenja na terasi, ne pa tudi kopanja, letos ne vedo, ali jim bo to uspelo, saj na tem delu izvajajo sanacijo strehe.
Nagci tudi ob Savi
Tisti, ki želijo uživati v naravi, so svoj prostor pod soncem našli ob reki Savi, predvsem na brežinah med Črnuškim mostom in Gameljnami. Tam se vsak dan zbere tudi do štirideset ljudi, večinoma moških, pravi Anžinova. Na spletnih forumih se kar nekaj občasnih ali rednih sprehajalcev pritožuje nad njihovim "skakanjem po grmovju" in nesramežljivim izpostavljanjem, a Anžinova poudarja, da tam niso napoti nikomur.
"V zadnjih štiridesetih letih smo glede tega dobili samo eno pritožbo, ko neki mamici ni bilo všeč, da njeni otroci gledajo gole ljudi," še dodaja Anžinova. Tudi v črnuški četrtni skupnosti ne beležijo nikakršnih pritožb v zvezi s tem in menijo, da so ljudje že navajeni na njihovo prisotnost.
"Ljudje zelo normalno sprejemajo goloto in naturiste," je prepričana Anžinova. "Tisti, ki imajo moč odločanja, so pravi problem. Ponudba je pri nas katastrofalna, ker samostojni podjetniki nimajo možnosti odpirati manjših kampov, med katerimi bi bili gotovo tudi FKK." Po njenih besedah je v tujini tega ogromno, vsaka vas ima kamp. "Država ne sliši šumenja denarja. Nas je namreč ogromno, tu govorimo o množičnem turizmu," še pove Anžinova in šokira s številko: 24 odstotkov Slovencev naj bi bilo po prepričanju naturistov. Ker imajo pri nas na voljo le divje plaže, "kjer še smetnjakov ni, kaj šele sanitarij", in centre dobrega počutja, se na dopust odpravijo drugam - večinoma na Hrvaško.
Sicer jih pa podpira tudi Turistična zveza Slovenije, ki je že pred časom dogovorila srečanje njihovih predstavnikov in predstavnikov direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo. Odziv direktorata je bil po besedah Anžinove ponižujoč, zato se ga ni udeležila. "Rekli so nam, seveda, pridite, se bomo malo smejali," je razočarana sogovornica. "A s tem se odpovedujejo velikim dobičkom."
