Johnny Fontane je lik pevca iz filma Boter, ki mu hollywoodski producent ne da vloge, čeprav mu je vloga pisana na kožo. Ne da mu je, ker mu ne more odpustiti, da je bil intimen z njegovo ženo. Sledi prizor, v katerem se producent prebudi v postelji, prepojeni s krvjo, ko pa dvigne sluzasto svileno posteljnino, ugleda odsekano glavo svojega najljubšega žrebca. Fontane dobi vlogo.
Navdih za lik Johnnyja naj bi bil Frank Sinatra, ameriški pevec, igralec in estradnik, čigar kariera se še zdaleč ni gradila zgolj na odru, temveč tudi izrazito zunaj njega. Suhljati Sinatra je bil tekmovalen, glede na to, da je bil iz New Jerseyja, kjer je bila močna italijanska skupnost, pa je imel tudi pokrit hrbet z mafijo. Ko se je sredi štiridesetih odločil, da ne bo več pel pri ansamblu Toma Dorseyja, je bila ovira pogodba, po kateri bi štirideset odstotkov vseh njegovih prihodkov pobral Dorsey. A vmešal se je Sinatrov krstni boter Willie Moretti, eden od šefov mafijske družine Genovese, in Dorsey je pogodbo prodal za en dolar.
Ne dajajte rok v njegovo kletko
Čeprav je Sinatra o Dorseyju izjavil, da je edini poleg mame, pred katerim je čutil strah, mu ta zadeve s pogodbo ni odpustil do konca življenja. »Sinatra je najbolj očarljiv človek na svetu, vendar ne dajajte rok v njegovo kletko,« je Dorsey izjavil ob neki priložnosti. Se je pa solo pot za Sinatro izkazala kot prava poteza. Sredi vojnih štiridesetih je postal prvi pevski najstniški idol. Do tedaj so glasbeno občinstvo tvorili odrasli ljudje. A ta faza je trajala zgolj do konca petdesetih let.
Časopisje je izvedelo, da je leta 1945 sodeloval na mafijski konferenci v Havani na Kubi, tej škandaloznosti pa se je pridružila še ločitev od prve žene zaradi filmske igralke Ave Gardner. Tega njegovo občinstvo ni dobro sprejelo. Dogajati se mu je začelo, da je bilo v dvoranah s 1500 sedeži zasedenih samo 150. A ko je bil že povsem na dnu in ko je založba Columbia prekinila pogodbo z njim, je Sinatra vendarle dobil vlogo v filmu Od tod do večnosti, v katerem je pobral oskarja za najboljšo stransko vlogo. Tudi v tem primeru se omenja pomoč mafije, po drugi inačici pa naj bi mu kariero rešila prav Ava Gardner, ki je pri filmskih šefih zastavila svoj vpliv. Film je Sinatro vnovič dvignil kot pevca. Spet je začel nizati uspešne albume in zasedati vrhove lestvic.
Rivalstvo z Bingom Crosbyjem
Kot glavni rival Sinatre se vedno omenja Bing Crosby. Crosby, ki je viške doživljal v tridesetih, štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja, še danes velja za enega največjih, če ne največjega ameriškega estradnika, ki je s triinštiridesetimi prvouvrščenimi skladbami na lestvicah imel več hitov kot Elvis Presley in Beatles skupaj. Kljub temu je v primerjavi s Sinatro v naših krajih manj poznan. Celo skladba White Christmas, ki je njegov najbolj znan napev, se ne pripisuje nujno njemu. Razlog za to je verjetno v tem, da v Crosbyjevem času ameriška pop kultura še ni bila tako globalen pojav kot kasneje, v času Sinatre. Ki mu je bil Crosby sprva največji vzor. V marsičem sta si bila tudi podobna. Na primer v odnosu do temnopoltih. Podobno kot je Crosby zahteval enakovredno obravnavo svojega prijatelja Louisa Armstronga, je Sinatra ščitil Sammyja Daviesa Juniorja. Obenem je bil tudi Crosby, sicer manični hazarder, tesno povezan z mafijo, vendar se o tem ni govorilo, kot se je v primeru Sinatre.
Kot letnik 1903 je bil Crosby od Sinatre dvanajst let starejši in je bil kot tak med drugo svetovno vojno, ko so ZDA estradnike uporabile za domoljubno in promocijsko dejavnost, prvo ime ameriškega medijskega delovanja. A ko je Sinatra v začetku štiridesetih postal novo zvezdniško ime, se je ponudil kot antipod prav Crosbyju. Kot nov tip zvezdnika, ki je pritegnil mladež. Najstnice, za katere je bil Crosby bolj ali manj nezanimiv. Njegovo občinstvo je bilo starejše. Ob tvorni soudeležbi časopisja se je razvilo vzdušje rivalstva. Kljub nekaterim izjavam, kot ko je Crosby za Sinatro rekel, da je zguba, ta pa za Crosbyja, da ima obupno frizuro, sta pevca nekajkrat sodelovala. A občinstvo se je začelo deliti na privržence prvega in drugega. Najbolj razvpit je primer iz leta 1944, ko je privrženka Crosbyja privrženko Sinatre zabodla s šilom za razbijanje ledu.
Kennedyjeva izdaja Sinatre
Za Sinatro najbolj trpko poglavje tekmovanja s Crosbyjem se je zgodilo marca 1962, ko je ameriški predsednik John F. Kennedy obiskal Palm Springs. Po prvotnem dogovoru naj bi prenočil pri Sinatri, s katerim sta se spoznala (in potem postala prijatelja), ko se je Kennedyjeva sestra Patricia poročila s Petrom Lawfordom, filmskim zvezdnikom, ki je bil Sinatrov prijatelj. Okrog Sinatre in njegove ekipe je bilo vedno veliko hollywoodskih zvezd, ki pa so privlačile tudi Kennedyja. Z Marilyn Monroe naj bi ga seznanil prav Sinatra. A ni šlo zgolj za to. S svojimi zvezami v podzemlju je Sinatra pomagal Kennedyju tudi med predvolilno kampanjo oziroma pri pridobivanju podpore sindikatov. A Robert Kennedy, predsednikov brat in takrat generalni javni tožilec, je brata predsednika prepričal, da ni pametno, da v Palm Springsu biva pri človeku, o katerem se širi glas, da je povezan z mafijo.
Namesto pri Sinatri je Kennedy zato prenočil na ranču Binga Crosbyja. Sinatro je to tako razbesnelo, da je z macolo razbil helikoptersko ploščad in končal prijateljstvo ter sleherno poslovno sodelovanje z Lawfordom. Krivil ga je za dogodek, čeprav je bil Lawford pri vsem skupaj zgolj prenašalec sporočila. Poklical je Sinatro in ga seznanil s spremembo načrta. Kennedy je v Palm Springsu noč domnevno preživel v družbi Marilyn Monroe, ki je potem avgusta 1962 umrla v nepojasnjenih okoliščinah. Kennedy je Palm Springs obiskal še enkrat, septembra 1963. Tudi takrat je prespal na Crosbyjevem ranču, dva meseca za tem, novembra 1963, pa je bil mrtev tudi on.
Rivalstvo in prijateljstvo z Elvisom Presleyjem
Sinatra je veljal za iskrenega in neposrednega, a tudi za srboritega človeka, ki se je hitro zapletel v prepir in znal biti pri tem tudi nasilen. Marlon Brando prav tako spada na seznam ljudi, s katerimi po letu 1955, ko sta skupaj snemala film, na katerem je Sinatro spravljal ob živce s stalnim pojavljanjem prizorov, ni govoril. Po drugi strani je Brando, ki je po snemanju o Sinatri dal nekaj izjav, v katerih je prav tako namigoval na njegove mafijske zveze, s tem prenehal. Menda prav tako po skrivnostnem posredovanju. Sinatra pač ni bil zgolj pevec, ampak vpliven človek, ki je obvladal zakulisje in ki se mu ni splačalo zameriti.
Ko je bila konec petdesetih let prejšnjega stoletja rock'n'roll glasba na vrhuncu, je Sinatra o njej govoril posmehljivo, češ da je namenjena kretenom in butcem, o Elvisu Presleyju pa, da bo moral odpeti kaj resnejšega, če se bo hotel dokazati kot pevec. Logično. Rock'n'roll je Sinatro ogrožal, saj je podobno kot on ob svojem času pritegnil najstnike. A vseeno je Presley leta 1960, potem ko se je vrnil iz vojske in ko se je njegov menedžer Parker domislil širitve delovanja na starejše občinstvo, najprej nastopil v TV-oddaji, v kateri ga je gostil Sinatra. Potem sta postala prijatelja.
