Zgodba o slonu Mottyju sega v leto 1978, ko se je skotil v živalskem vrtu Chester v Veliki Britaniji. Kot edini doslej znani hibridni slon na svetu je dokaz, da je križanje, ki so ga zoologi do takrat imeli za nemogoče, vendarle možno.
Motty je bil namreč sin Jumbolina, samca afriškega slona, in Shebe, samice azijskega slona. Križanje teh dveh vrst je bilo dotlej nepredstavljivo, kako edinstven je bil Motty, pa priča tudi dejstvo, da se od takrat ni nikoli več ponovilo.
Hibridni slonček je živel le deset dni. Skotil se je šest tednov prezgodaj, bil je zelo suh in nerazvit. Kljub intenzivni negi oskrbnikov je poginil zaradi okužbe. V teh desetih dneh je bil Motty edini hibridni slon, ki je kdaj hodil po svetu.
Afriška glava, azijske noge
Imel je kombinacijo značilnosti obeh vrst: velika ušesa, značilna za afriške slone, ter stopala azijskih slonov s petimi nohti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah. Te značilnosti, ki običajno služijo za razlikovanje obeh vrst, se na isti živali ne bi smele nikoli pojaviti že zaradi geografije.
V divjini se namreč afriški in azijski sloni nikoli ne srečajo, saj živijo na različnih celinah. V evoluciji sta se poti obeh vrst ločili pred več milijoni let, zaradi česar je med vrstama veliko razlik. Afriški sloni so večji, težji in imajo bolj gubasto kožo. Azijski sloni so manjše postave, imajo dve izboklini na glavi ter drugačen rilec.
Najbolj nenavadna križanja
Motty je edini križanec afriškega in azijskega slona, a podobni križanci na videz nezdružljivih vrst so se v preteklosti že pojavljali, denimo grolar (grizli in polarni medved), narluga (narval in beluga), zorse (zebra in kobila), wholphin (delfin in mala orka).
Takšna križanja so mogoča brez človeškega posega, ker so si živali genetsko dovolj blizu. V ujetništvu ali laboratorijih pa so s pomočjo umetne oploditve nastala še bolj neverjetna križanja. Med njimi so: liger (največja mačka na svetu, plod leva in tigrice), jaglion (samec jaguarja in levinja), cama (mladič lame in kamele) in leopon (lev in samica leoparda).
