Stolpe največkrat povezujemo z vojnami in obrambo pred napadalci, a stolp sredi brežiške ravnine je eden najbolj miroljubnih in človekoljubnih v zgodovini. Ne zgolj zaradi svoje rožnate barve, treh prikupnih balkončkov in osmih lesenih src tik pod vrhom, temveč tudi zaradi svojega poslanstva. Brežičanom je dolga leta v domove prinašal najbolj osnovno človekovo dobrino – pitno vodo. Danes ne služi več svojemu namenu, a si obiskovalci lahko v njem še vedno natočijo vodo. Kot edini javno dostopen vodovodni stolp v Sloveniji jim pripoveduje zgodbo o domiselnih človekovih podvigih, s svojo izstopajočo 46 metrov visoko prezenco ostaja simbol Brežic. Najdemo ga tudi na seznamu 43 najslavnejših vodovodnih stolpov na svetu.
Nad velikimi zelenimi vstopnimi vrati v stolp letnica 1914 zaznamuje leto njegovega nastanka. Brežiški veljaki so si vse dotlej belili glave, kako sredi prostrane ravnine pitni vodi zagotoviti dovolj tlaka, da bo pritekla do pip v tamkajšnjih hišah. Oprli so se na preizkušeno idejo in vodo dvignili nad mesto. V samem vrhu stolpa so namestili 160 kubičnih metrov velik betonski vodohran, kamor so s pomočjo črpalk (posebej zanje so naredili elektrarno na nafto) črpali vodo. Od tu naprej je ta s pomočjo prostega pada sama tekla v brežiška gospodinjstva. Izjemna rešitev, ki je niso premogla niti druga večja mesta, ob odprtju vseeno ni prišla v časopise. V Brežicah si to razlagajo s skorajšnjim začetkom prve svetovne vojne, ki je preglasila vse druge dogodke, deloma pa tudi z dejstvom, da je stolp gradilo nemško nacionalno društvo Südmark, ki je zagovarjalo prevlado nemštva na naših tleh.
Stolp je preživel prvo in nato drugo svetovno vojno, a tako kot je teka voda, je tekel tudi razvoj in počasi so za zanesljivo vodooskrbo Brežic našli druge sodobnejše rešitve. Leta 1983 so stolp izključili iz vodovodnega omrežja.
Nazadnje se je leta 2022 brežiška občina lotila njegove temeljite prenove in ga spremenila v turistično atrakcijo. Iz trebuha rezervoarja, v katerem je bila nekoč voda, je danes razgled na vse strani mesta. Do vrha tik pod piramidasto streho vodi 167 v polža zavitih železnih stopnic, do razgledne ploščadi se obiskovalci po prenovi lahko povzpnejo tudi z dvigalom, ki so ga ne povsem enostavno umestili v približno šest metrov širok stolp. Vmes so v novonastalih nadstropjih predstavljene zgodbe o tehničnem napredku, povezovanju narave in kulture, v njem so dobile mesto zgodbe o pericah, izvirih in ljubezni. Ne, ni napaka, stolp in ljubezen sta še kako povezana. Če dobro pogledate proti njegovemu vrhu, okrog oken uzrete osem src, oblikovanih iz lesenih deščic. Legenda pravi, da je pomemben mož, visoki avstro-ogrski cesarski uradnik, ki je sodeloval pri gradnji stolpa, s srci počastil neuresničljivo ljubezen z lepo Brežičanko.
