DNK analiza Beethovnovega lasu razkrila vzrok njegove smrti in družinsko skrivnost

Beethoven (1770–1827) je že v dvajsetih letih začel trpeti zaradi tinitusa, postopoma pa izgubil sposobnost zaznavanja visokih tonov, kar je pomenilo konec njegove kariere koncertnega glasbenika. Poleg tega je od poznih najstniških let trpel zaradi hudih bolečin v trebuhu in kroničnih drisk. Šest let pred smrtjo so se nato pojavili prvi znaki bolezni jeter, ki so po vsej verjetnosti prispevali k njegovi smrti pri 56 letih.

Pretekle študije iz leta 2007 so predvidevale, da je je bila za smrt kriva zastrupitev s svincem, saj so ljudje tedaj pogosto pili iz svinčenih posod in uporabljali medicinske pripravke s svincem. Najnovejša raziskava, objavljena marca 2023, pa je to teorijo ovrgla. Dokazala je namreč, da analizirani vzorec las sploh ni pripadal skladatelju, pač pa neznani ženski. Pravi Beethovnovi lasje pa kažejo, da je bil verjetni vzrok smrti okužba z virusom hepatitisa B, ki so jo poslabšali alkohol in drugi dejavniki tveganja za bolezni jeter, izsledke študije povzema Yahoo.

Raziskovalci tudi v najnovejših študijah niso mogli dokončno pojasniti vzroka Beethovnove izgube sluha in kroničnih prebavnih težav. So pa odkrili še eno presenetljivo dejstvo: primerjava Y kromosoma iz las s še živečimi potomci po očetovski liniji kaže na neskladje, kar nakazuje na izvenzakonsko potomstvo v rodovni liniji skladatelja, več generacij pred njegovim rojstvom.