Medijska hiša Euronews je te dni predstavila analizo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kaj bo v prihodnje štelo pri zaposlovanju. Delodajalce namreč vse bolj zanima, kaj posameznik dejansko zna in zmore, ne zgolj, katero šolo ali fakulteto je končal. Pristop, ki v ospredje postavlja znanja in spretnosti, postaja pomemben del evropskega zaposlovanja.

To ne pomeni, da diplome izgubljajo vrednost. Kot poudarjajo strokovnjaki OECD, gre predvsem za to, da se formalnim kvalifikacijam pridružuje večje upoštevanje dejanskih sposobnosti posameznika, ne glede na to, kje in kako jih je pridobil. Te so lahko rezultat izobraževanja, delovnih izkušenj, prostovoljstva, hobijev ali drugih življenjskih okoliščin.

Na vrhu sta Švedska in Francija

Kako dobro so evropske države pripravljene na takšen način zaposlovanja, kaže indeks OECD, ki na lestvici od nič do ena meri prepoznavanje, razvoj, priznavanje in nagrajevanje znanj in spretnosti. Višja ocena pomeni, da je država bolje pripravljena na prakse, ki temeljijo na znanjih in spretnostih, ter da jih uporablja v večjem obsegu.

Med 23 evropskimi državami je povprečna ocena 0,58. Na vrhu sta Švedska z indeksom 0,70 in Francija z 0,69, sledijo Združeno kraljestvo in Belgija. Švedska izstopa predvsem zaradi dobro razvitega sistema podpore razvoju znanj in uporabe podatkov o potrebah na trgu dela.

Mlekarna Planika, predelava mleka, mlečni izdelki, mleko, maslo, skuta, kmetijstvo, Posočje / Foto: Nataša Bucik Ozebek

Delodajalce vse bolj zanima, kaj posameznik dejansko zna in zmore. / Foto: Nataša Bucik Ozebek

Slovenija zaostaja za povprečjem

Slovenija z oceno 0,54 zaostaja za evropskim povprečjem in se uvršča med države z nekoliko slabšo pripravljenostjo na uveljavljanje tega pristopa. Enako oceno ima Slovaška, medtem ko so na samem dnu Madžarska in Grčija. Razlike med državami niso odvisne zgolj od kakovosti izobraževalnih sistemov, temveč tudi od tega, kako uspešno znajo delodajalci prepoznati in ovrednotiti sposobnosti ljudi ter jih povezati s potrebami delodajalcev.

Slovenija z oceno 0,54 zaostaja za evropskim povprečjem in se uvršča med države z nekoliko slabšo pripravljenostjo na uveljavljanje tega pristopa.

Po podatkih OECD je leta 2025 več kot 70 odstotkov delodajalcev v državah članicah poročalo o težavah pri zapolnjevanju prostih delovnih mest zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih kandidatov. Hkrati približno tretjina zaposlenih meni, da imajo za svoje delovno mesto preveč ali premalo znanj in spretnosti. To kaže na precejšnje neskladje med ponudbo delovne sile in potrebami gospodarstva. Pomembno vlogo pri tem imajo digitalizacija, zeleni prehod in umetna inteligenca, ki hitro spreminjajo vsebino številnih poklicev. Znanja, ki so bila še pred nekaj leti dovolj, danes pogosto ne zadostujejo več. Zato postajata vseživljenjsko učenje in sprotno pridobivanje novih kompetenc nujna. Ključni izziv za prihodnost evropskega trga dela, tudi slovenskega, bo zato vzpostaviti sistem, v katerem bodo znanja in spretnosti prepoznani, preverjeni in ustrezno ovrednoteni ne glede na način njihove pridobitve. Pri zaposlovanju namreč vse bolj postaja pomembno ne le, kaj piše na diplomi, temveč predvsem, kaj posameznik zna narediti.

Ne zavrzite diplome

Ne glede na vse formalna izobrazba ostaja pomembna. Raziskava OECD kaže, da dodatna izobrazba v povprečju zviša plače za približno 16 odstotkov, boljše matematične oziroma numerične spretnosti pa za približno devet odstotkov. Diploma je torej še vedno pomemben signal znanja in sposobnosti, vendar ni več edino merilo.

Priporočamo