GLASBA
Ljubljana
Ivan Mučić in Primož Urbanč
Solistični recital. Na tokratnem solističnem recitalu bo najprej nastopil pozavnist Ivan Mučić, pri klavirju ga bo spremljal Blaž Pucihar, v drugem delu pa se bo predstavil še pianist Primož Urbanč. Program koncerta F. David: Concertino za pozavno in orkester; P. Hindemit: Sonata za pozavno in klavir; S. Šulek: Sonata za pozavno in klavir; D. Scarlatti: Sonata v C-duru, Sonata v E-duru; L. van Beethoven: Sonata v c-molu, op. 111. Rdeča dvorana Magistrata. Ob 19.30.
Andrej Hočevar Next
Koncert v okviru cikla Pingpong jazz. Skupino Next je v letu 2007 ustanovil mladi slovenski bobnar in skladatelj Andrej Hočevar, ki trenutno študira na New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Jedro kolektiva sestavljajo še saksofonist Jan Kus, pozavnist Žiga Murko in tubist Goran Krmac. Njihova inspiracija prihaja iz korenin jazzovske glasbe in njenih potomcev, nekaterih bližnjih, drugih bolj oddaljenih od izvirnega izročila. Nastopili bodo Jan Kus (saksofoni), Tomaz Gajšt (trobenta), Žiga Murko (pozavna), Jani Moder (kitara), Marko Črnčec (klavir), Goran Krmac (tuba), Andrej Hočevar (bobni). Vstop prost. Kino Šiška. Preddverje. Ob 21. uri.
Blaze Bayley
Koncert. Anglež Bayley Alexander Cooke oziroma Blaze Bayley bo za vedno povezan z enim izmed največjih heavy metal bendov vseh časov, Iron Maiden, kjer je Blaze pel v letih 1993 do 1999, izdal dva albuma, The X-Factor in Virtual XI ter kompilacijo Best of the Beast s singlom Virus. V samostojni karieri je izdal pet albumov, zadnjega, ki nosi naslov Promise and Terror, pred dvema letoma. AKC Metelkova mesto. Gala hala. Ob 21. uri.
DubLab: Waitapu
Koncert. Leta preden so se potopili v dub dimenzije, so člani Waitapuja svoje izkušnje nabirali na različnih področjih hrvaške underground scene - hardcore/punk/metal/stoner in sorodnih glasbenih stilov. Skupina iz Čakovca si je ime sposodila iz romana Jožeta Horvata, sonarodnjaka mornarja, njihova glasba pa je koncentrat med stičiščem izkušenj in odprtosti za nove vplive (dub, dubstep). Konec leta 2010 je zasedba posnela pet pesmi, ki so jih z remiksi izdali lani septembra za francosko založbo Fresh Poulp Records z naslovom Bassonic Lodge. AKC Metelkova mesto. Channel Zero. Ob 22. uri.
Nova Gorica
Novozelandski godalni kvartet
Koncert klasične glasbe. S svojimi dinamičnimi interpretacijami, z izrazito jasno komunikacijo in lepim zvokom si je Novozelandski godalni kvartet utrl pot med pomembnejše komorne sestave današnjega časa. Kvartet je priznan tako med kritiki kot poslušalci zlasti zaradi izstopajočih in domiselno zasnovanih programov ter mojstrskih interpretacij repertoarja, ki obsega dela od Mozarta do Berga. Program koncerta F. Mendelssohn - Bartholdy: Capriccio v e-molu, op. 81, št. 3; R. Harris: Variation 25 (Variacija 25) za godalni kvartet; J. Body: Three transcriptions (Tri transkripcije) za godalni kvartet; L. van Beethoven: Godalni kvartet št. 14 v cis-molu, op. 131. Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica. Ob 20.15.
ODER
Ljubljana
Matjaž Zupančič: Padec Evrope
Režiser Matjaž Zupančič. Dramaturginja Darja Dominkuš. Scenografinja Janja Korun. Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov. Avtor glasbe in glasbene opreme Vanja Novak. Koreografinja Jana Menger. Nastopajo Aleš Valič k.g., Zvezdana Mlakar, Bojan Emeršič, Branko Šturbej, Gorazd Logar, Maša Derganc, Valter Dragan, Polona Juh, Vito Weis k.g., Rok Vihar. Ob nepričakovanem soočenju dveh svetov Zupančič duhovito in z obilico ironije spregovori o kričečih paradoksih in navzkrižjih današnje družbe. SNG Drama Ljubljana. Ob 19.30.
Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev
Režiser Diego de Brea. Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov. Scenograf Diego de Brea. Avtor glasbe Jože Šalej. Nastopajo Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman, Boris Mihalj, Jože Šalej (pianist). SNG Drama Ljubljana. Mala drama. Ob 20. uri.
Moliere: Namišljeni bolnik
Prevajalec Josip Vidmar. Režiser Mile Korun. Dramaturginja Petra Pogorevc. Scenografka in kostumografka Janja Korun. Avtor glasbe Gregor Strniša. Nastopajo Boris Ostan, Primož Pirnat, Jette Ostan Vejrup, Tanja Ribič, Tina Potočnik k. g., Žiga Udir k. g., Enya Belak k. g., Milan Štefe, Jurij Drevenšek/Tomislav Tomšič k.g., Janez Starina, Gaber K. Trseglav. MGL. Ob 19.30.
Ivan Viripajev: Kisik
Prevajalec Miha Javornik. Režiser Primož Ekart. Dramaturginja Eva Mahkovic. Scenograf Branko Hojnik. Kostumografka Elena Fajt. Avtor glasbe Silence. Nastopata Gregor Gruden in Nika Rozman. Besedilo Kisik je napisano v desetih prizorih, od katerih ima vsak obliko glasbene kompozicije - kitice in refren. Posamezen prizor reinterpretira po eno od desetih božjih zapovedi, ki jih z duhovitimi in lucidnimi dialogi hkrati ruši, na novo vzpostavlja in postavlja v današnji čas in prostor. Studio MGL. Ob 20. uri.
Maribor
Farid ud-Din Attar, Jean-Claude Carriere, Peter Brook: Zborovanje ptic
Prevajalka Danica Geršak. Režija Jernej Lorenci. Scenograf Branko Hojnik. Kostumografinja Belinda Radulović. Skladatelj Branko Rožman. Asistent režiserja in koreograf Gregor Luštek. Nastopajo Eva Kraš, Mateja Pucko/Maša Židanik, Mirjana Šajinović, Zvezdana Novaković k.g., Matevž Biber, Davor Herga, Branko Jordan, Viktor Meglič, Matija Stipanič, Vladimir Vlaškalič. Mali oder SNG Maribor. Ob 20. uri.
Novo mesto
Iztok Mlakar: Sljehrnik
Režiser Vito Taufer. Scenograf in kostumograf Samo Lapajne. Avtor glasbe Iztok Mlakar. Koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališče Koper. Nastopajo Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Glažar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Ivo Barišič, Radoš Bolčina. Instrumentalni trio: David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal. KC Janeza Trdine. Ob 19.30.
Domžale
Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim
Prevajalec enodejank Mile Klopčič. Prevajalka kratkih zgodb Tina Kosi. Avtor priredbe besedila in režiser Nikola Zavišić. Dramaturginja Urška Brodar. Avtor koncepta prostora Nikola Zavišić. Kostumografinja Mateja Benedetti. Skladateljica Sonja Lončar. Produkcija SLG Celje. Nastopajo Miro Podjed, Jagoda, Vojko Belšak, Igor Sancin, Andrej Murenc, Ana Ruter, Igor Žužek, Barbara Medvešček, Tarek Rashid, Mario Šelih. Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Ob 20. uri.
RAZSTAVE
Ljubljana
Tihomir Pinter: Portreti slovenskih likovnih umetnikov
Fotografska razstava. Tihomir Pinter (1938) se s fotografijo ukvarja že več kot petdeset let, izjemnost njegove navzočnosti v svetu fotografskega ustvarjanja pa se kaže v številnih samostojnih in skupinskih razstavah, priznanjih, objavah in samostojnih publikacijah. V Mali galeriji se predstavlja že tretjič, tokrat z razstavo portretov slovenskih likovnih umetnikov, ki jih označuje izrazit avtorski pečat, odlikujejo pa jih tudi perfekcija izvedbe, premišljene in pomenljive kompozicije in navsezadnje presenetljiva psihološka karakterizacija kot rezultat dobro vzpostavljene komunikacije z modeli. Na ogled do 25. marca. Cankarjev dom. Mala galerija.
Oblikovalska identiteta
Razstava. Jasna Andrić je končala študij vizualnih komunikacij na oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1991 je za celostno vizualno podobo Studia Ljubljana prejela študentsko Prešernovo nagrado. Kot umetniška direktorica in oblikovalka je vrsto let nabirala izkušnje v oglaševalski agenciji Imelda 8000 (Imelda Ogilvy). Od leta 2003 dela samostojno na področju celostnih oblikovalskih rešitev, embalaže, ilustracije. Prejela je več domačih in mednarodnih nagrad ter svoja dela predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah. Pogosto ustvarja za kulturne institucije in posamične umetnike kot tudi za različna združenja in zavode, ki so povezani s kulturo v širšem pomenu besede. Na ogled do 4. aprila. Cankarjev dom. Prvo preddverje.
Lila Prap: Žuželčji zakaj
Razstava. Slikanice Lile Prap izhajajo po vsem svetu; doslej v več kot 36 državah sveta. Njena priljubljenost je naravnost osupljiva. Zlasti na Japonskem je Lila-san velika zvezda. Izdali so vse njene slikanice, naredili več otroških animiranih oddaj in izdelali na tisoče lutk. Pa to sploh ni čudno. Njene živali in žuželke vsi razumejo, kot da prihajajo iz njihovega okolja. S svojim slogom je Lila Prap naša najbolj svetovljanska ilustratorka. Na ogled do 25. marca. Stekleni atrij mestne hiše.
Maribor
Nedokončane modernizacije: Med utopijo in pragmatizmom
Razstava predstavlja številne arhitekturne projekte, od turističnih eksperimentov na jadranski obali, zasnov novih mest in predstavitvenih paviljonov na mednarodnih razstavah do razvpitih javnih zgradb in zgodovinskih obeležij v vseh državah naslednicah v obdobju 1948-1980. Namen projekta je z novim nabojem in (pre)drznostjo, ki ga prinaša časovni in politični odmik od polpreteklega obdobja, prevetriti socialistično arhitekturno zapuščino Jugoslavije in prebuditi močne in produktivne povezave, ki so v urbanem prostoru nekdanje skupne države prisotne na vsakem koraku. Projekt je rezultat dvoletnega sodelovanja več institucij ter raziskovalnega dela več kot 50 strokovnjakov, predvsem arhitekturnih zgodovinarjev, kritikov in aktivistov. Na ogled do 22. aprila. UGM.
Novo mesto
Lujo Vodopivec: Virus
Kiparska razstava. Lujo Vodopivec velja za enega osrednjih predstavnikov "kiparstva nove podobe" v osemdesetih letih, ki se je navdihovalo v subjektivnih obsesijah in fantazmagoričnih, slikovitih motivih iz osebnega sveta. Kustos razstave Matjaž Brulc je zapisal, da se je kasneje Vodopivčevo kiparstvo razvijalo v izrazito individualistični smeri, ki jo zaznamuje večplastna in zagonetna likovna poetika: manira "zračnih" in velikih sestavljenih skulptur, izdelanih iz kombinacije industrijskih predmetov in klasičnih kiparskih materialov. Na ogled do 30. marca. Galerija Simulaker.
DRUGI DOGODKI
Ljubljana
Nevarna metoda
Film. Režija David Cronenberg (Kanada, Nemčija, 2011). Kanadski avtor David Cronenberg pod krinko kostumske drame preučuje destruktivno in neobvladljivo naravo spolnega poželenja in s faktografsko natančnostjo opisuje dogodke, ki so pripeljali do rojstva moderne psihoanalize. Kinodvor. Ob 17. uri.
Umetnik
Film. Režija Michel Hazanavicius (Francija, Belgija, 2011). Umetnik je prisrčen in zabaven poklon klasičnemu obdobju ameriške kinematografije. Združujoč komedijo, romanco in melodramo izrisuje zgodbo o epohalnem trenutku filmske zgodovine in je hkrati sam natanko tisto, kar slavi: črno-beli nemi film, ki se, da bi očaral občinstvo, zanaša na podobe, igralce in glasbo. Kinodvor. Ob 19. uri.
Cinema Komunisto
Dokumentarni film. Režija Mila Turajlić (Srbija, 2010). Kolaž prizorov iz pozabljenih jugoslovanskih filmov, arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu Hollywooda vzhoda in o ustvarjanju mita o Jugoslaviji na filmskem platnu. Prvenec mlade srbske režiserke je nostalgična, grenko-sladka zgodba o državi, ki ne obstaja več, razen seveda na filmskem traku. Kinodvor. Ob 19.30.
Sramota
Film. Režija Steve McQueen (Velika Britanija, 2011). Drugi celovečerec britanskega režiserja in vizualnega umetnika Steva McQueena je estetsko dovršen in psihološko izostren portret spolnega odvisnika ter študija svobode v času neomejenih možnosti. Kinodvor. Ob 21. uri.
Večer SFA: Slovenski dokumentarni film
Na sporedu bodo filmi Slike iz galerije (režija Vojko Duletič, Slovenija, 1973), Čarovnik (režija Franček Rudolf, Slovenija, 1973), Pot k sosedu (režija Jože Pogačnik, Slovenija, 1974), Človek z masko (režija Jože Pogačnik, Slovenija, 1974) in Dajmo Hop (režija Jane Kavčič, Slovenija, 1974). Slovenska kinoteka. Ob 18. uri.
Teden možganov: Kraljev govor
Film. Režija Tom Hooper (Velika Britanija, Avstralija, 2010). Resnična zgodba o Albertu, Yorškem vojvodi (Colin Firth), ki se leta 1936, po abdikaciji svojega mlajšega brata, nepričakovano znajde na angleškem prestolu. Projekciji bo sledilo predavanje Ilke Zupanič Dougan. Vstop prost. Slovenska kinoteka. Ob 20. uri.
OTROŠKI KOT
Ljubljana
Cirkuška delavnica
Cirkuška delavnica za otroke (od 10. leta starosti dalje) in mladostnike. Udeleženci se bodo s pomočjo članov Cirkusa pri koritu in Cirkokroga (cirkokrog.com) učili uporabljati različne žonglerske pripomočke, kot so žogice, kiji in palice. Če imate lastne rekvizite, jih prinesite s seboj, sicer jih boste dobili v Menzi pri koritu. Vstop prost. AKC Metelkova mesto. Menza pri koritu. Ob 16.30.
ZA OVINKOM
Leipzig (Nemčija)
Znak knjiga internet: Od klinopisa do binarne kode
Razstava uvaja serijo prireditev ob 100. obletnici delovanja Nemške nacionalne knjižnice, ki ima svoje prostore v Leipzigu in Frankfurtu na Majni. Širši zgodovinski okvir razstave predstavlja 5000 let zgodovine različnih medijev, osredotoča pa se na tri velike revolucije nastanek pisave, iznajdbo tiska in preskok v digitalno dobo. Na ogled ponuja 1000 izjemnih eksponatov iz muzejske zbirke. Leta 1884 ustanovljeni muzej je eden najstarejših in najpomembnejših na področju knjižne kulture, njegova zbirka pa obsega kar milijon eksponatov. Nemška nacionalna biblioteka je bila ustanovljena 3. oktobra 1912 kot Nemška knjižnica v Leipzigu, mestu, kjer je tedaj cvetela založniška dejavnost. Po delitvi Nemčije je bila ustanovljena še Nemška biblioteka v Frankfurtu na Majni, po ponovni združitvi Nemčije pa so združili tudi obe nacionalni knjižnici. Knjižni in rokopisni muzej.
Frankfurt (Nemčija)
Charlie, prodajna uspešnica
Čeprav so njegovi filmi stari slabih sto let, je lik potepuha Charlieja Chaplina že postal del kolektivnega spomina. Razstava po besedah direktorice muzeja Claudie Dillmann ne pripoveduje o življenju in delu velikega komedijanta, ampak želijo na njej pokazati, kako je edinstveni lik potepuha vstopil v vsakdanjo kulturo in ločeno od filma zaživel lastno življenje. Po njenih besedah je osupljivo, kako pogosto lahko danes srečamo omenjeni lik, denimo v reklamah, in kako malo atributov ta potrebuje, da ga prepoznamo. Tipičen klobuk, brki, palica in drobencljanje v prevelikih čevljih so postali že mednarodno prepoznaven piktogram. Tako bo na razstavi med drugim mogoče videti kavne skodelice in stojala za mehko kuhana jajca s podobo znamenitega potepuha, pa tudi marionetne lutke in manjše figurice iz porcelana, pločevine ali papirja. Eksponati so del zbirke frankfurtskega zbiratelja Wilhelma Staudingerja, ki je predmete, povezane s Chaplinovo podobo, začel zbirati že v mladosti. Nemški filmski muzej. Do 13. maja.
Dunaj (Avstrija)
Hands-On Urbanism 1850-2012
Razstava je posvečena idejam, kako v urbanem okolju priti do zemlje. Kuratorica Elke Krasny je zbrala zgodovinske in sodobne primere, ki prikazujejo "bottom-up" prakse urbanega razvoja po svetu. Razstava, podnaslovljena O pravici do zelenega, predstavlja drugačno zgodovino urbanizma, tistega urbanizma, ki na arhitekte in načrtovalce naslavlja pereče vprašanje, kako uporabljamo naravne vire. Na razstavi sodeluje tudi arhitektka in umetnica Marjetica Potrč, ki predstavlja projekt "The Cook, the Farmer, his Wife and their Neighbour", ki je nastal v sodelovanju s skupino Wilden Westen, v kateri so združeni mladi arhitekti, oblikovalci in ustvarjalci, ki so v letih 2008 in 2009 v predmestni četrti Amsterdama Nieuw West uredili skupnostni vrt. Pri svojem delu se Potrčeva posveča predvsem problemom velemest in metropol, oblikam njihovih spreminjanj in pojavom na njihovem robu. Arhitekturni center Dunaj. Do 25. junija.
