Ljudstvo se sprašuje, kaj se je zgodilo z našim alpskim smučanjem, kje so uspehi naših, kje so množice navijačev v Kranjski Gori ali pod Pohorjem. Razlogov je kar nekaj, naj nanje odgovori stroka, ja, tista stroka, ki je za vse skupaj seveda kriva. Nekateri pravijo, da gre pravzaprav samo za menjavo generacij, drugi, da gre za posledico globalnega segrevanja, ki je Slovenijo, ki ima predvsem nizko ležeča smučišča, pahnila med drugorazredne, in spet nekateri, da je treba v enega najdražjih športov malo več vložiti.
Leta 1996, govorimo o številki, ki je izšla v začetku marca, so na naših straneh objavili najpomembnejše nagrade igre Podarim dobim, ki je napajala naše alpsko smučanje – dobitki so bili, milo rečeno, veliki. In ker so bili dobitki visoki, je v tem modernem srečelovu sodelovalo veliko ljudstva, ki je smučanje razumelo kot slovenski nacionalni šport. Poglejmo v vrečo dobitkov: na svojem mestu je bil super avto porsche 968, le korak stran je bilo šest avtomobilov znamke opel. Med pokrovitelji je bil tudi audi, daewoo, zdaj chevrolet, pa je pripravil pet avtomobilov. Sava iz Kranja je prispevala avtomobilske gume, Merkur pa kolesa, orodje, televizije in vrtno kosilnico.
To so bili lepi časi našega alpskega smučanja, ki jih bo težko ponoviti. Drag zimski šport, za katerega se je treba poleti pripravljati v Južni Ameriki, ima hudo konkurenco v cenejših športih. Predvsem kolesarstvo in odbojka s šol pobirata mlade talentirane športnike, le malo manj sta uspešna nogomet in košarka. Namesto Križajev, Koširjev in Tin Maze imamo Dončiće, Urnuate, Šeške, Oblake in seveda Pogačarje. In če alpsko smučanje počasi izumira, slovenski zimski športi še kako živijo, konec koncev smo na zimskih olimpijskih igrah videli pravi pohod naših skakalcev na medalje.
