Ljubeznoslovje, Šola življenja, Brez rokavic, zadnja v vrsti njegovih knjig, nam govorijo, da se moramo najprej zaljubiti vase, kar pogosto slišimo tudi od drugih terapevtov in ljubezenskih strokovnjakov, je pa v njej tudi nekaj bolj konkretnih problemov in rešitev zanje. »Kot terapevt delam 16 let in ni življenjske situacije, ki je ne bi zelo dobro spoznal iz pogovorov z na tisoče ljudmi. A kaj mi bodo spoznanja, če jih ne živim, tako da se absolutno držim vsega, o čemer govorim, in mislim, da mi prav to daje kredibilnost,« je prepričan o sebi, zraven pa se pohvali tudi, da je zagnal svoj youtube kanal.
Ljubeznoslovje, Šola življenja, Brez rokavic… Je ljubezen res tako zapletena, da se nasvetov ne da združiti v eni knjigi?Glede na to, kako si zapletamo ljubezenske odnose, imam še preveč tem, o katerih bi lahko pisal. Ni pa ljubezen moja edina tema.
Tokrat ste spregovorili tudi o Bogu. Kako to?Mislim, da nihče ne more spoznati sebe, če zanemarja svojo duhovnost. V knjigi Brez rokavic delim svoje doživljanje Boga, ker ga imam za pomemben del svojega življenja. Verujem v Boga, ki nima svoje najljubše religije, ki nas nikoli ne obsoja, ki dovolj verjame v nas, da nam je dal svobodno voljo in zato ne odloča namesto nas, kaj se nam bo zgodilo. Ne pa v institucijo, ki se sklicuje nanj. Zdelo se mi je pomembno, da to izpostavim, razumem pa, da nekomu morda ne bo všeč. Ampak še naprej bom govoril o vsem – brez rokavic!
V knjigi lahko prebiramo tudi pisma, ki so vam jih pošiljali vaši bralci. Katerega ste si najbolj zapomnili?Del te knjige je 20 vprašanj, ki mi jih ljudje postavljajo najpogosteje. Pogosto vemo, kaj moramo storiti, a ne vemo, kako, zato sem vključil konkretna vprašanja in dal konkretne nasvete.
Mislite, da ima vsako vprašanje svoj odgovor in da ima vsak problem rešitev?Mislim, da za vsak problem obstaja rešitev, čeprav te pogosto niso enostavne, niti neboleče. So pa mogoče. Nisem pisec, ki bo trdil, da ima čudežno rešitev za vse in da je dovolj samo prebrati moje knjige in slediti trem enostavnim korakom, pa bodo vse rešili čez noč.
Zakaj menite, da knjige o ljubezni in odnosih več prebirajo ženske? Ali moški mislijo, da že vse vedo in da ne delajo napak?Obstaja popolnoma noro prepričanje, da je ljubezen ženska tema. Ampak ni. Knjige o samopomoči nam približajo naše vrline in prednosti, nas pa tudi spodbudijo, da se soočimo s svojimi napakami. Moški težje priznajo, da imajo napake, da nečesa ne morejo, da so ranljivi… Meni pa se zdi, da smo močni prav takrat, ko si lahko priznamo, da nečesa ne znamo ali ne moremo storiti.
Pravite, da lahko živimo brez romantične ljubezni, ne moremo pa živeti brez ljubezni. O kateri ljubezni govorite?Mislim, da smo lahko srečni in živimo s smislom, tudi če v določenem trenutku nimamo romantične ljubezni, ne moremo pa brez ljubezni kot takšne. Nagnjeni smo k temu, da podcenjujemo platonske ljubezenske odnose, ampak samo zato, ker so platonski, to še ne pomeni, da je v njih manj ljubezni. Seveda se te ljubezni drugače manifestirajo, gre pa prav tako za ljubezen. Ne smemo zanemariti ljubezni do družine, prijateljev, umetnosti, narave… Vse ljubezni nam omogočajo, da čutimo smisel.
Pišete, da ženske varajo, ker jim je pomembno, da si jih nekdo želi, moški pa zato, ker želijo nekoga osvojiti. Ali lahko velja obrnjeno?Nikoli ne posplošujem in zato ne trdim, da nekaj zadeva vse ženske ali vse moške. Ampak da… Pogosto se dogaja, da pri ženskah prevara nima zveze s seksom. Mnogim ženskam je pomembneje, da si jih nekdo želi, da jih posluša, spoštuje… Je pa seveda povsem mogoče, da se to nanaša tudi na moške, čeprav so to bolj izjeme.
Ali je varanje vedno znamenje, da je v odnosu nekaj narobe, ali to lahko pomeni tudi, da nekdo pač ne more živeti brez varanja?Če pride do varanja, v zvezi gotovo ni vse v redu. Mogoče je, da se nismo zavedali globine problema, je pa nemogoče, da problemi ne obstajajo. Če nekdo ne more brez varanja, to pravzaprav pomeni, da njegova psiha funkcionira kot psiha sedemletnika. Če so v zvezi problemi, se zagotovo ne rešujejo tako, da vanjo pripeljemo tretjo osebo. Od problemov bežijo otroci, odrasli jih poskušajo rešiti.
Kako naj nekdo, ki je v slabem zakonu, najde pogum, da ga zapusti?Izjemno pomembno je, da se začne zavedati, kaj si zasluži. Večina ljudi, ki trpijo v slabih odnosih, misli, da si ne zaslužijo ničesar boljšega. Ali pa mislijo, da je tako bolje za otroke. A ni. Otroke bo ločitev zagotovo prizadela, ampak naše otroke prizadene tudi, ko vidijo starše, ki se ne prenesejo, ki se ne objemajo, ne spoštujejo, nimajo radi. Tako jim posredujemo negativna življenjska sporočila. Ločitev bi morala biti zadnja možnost in bi prej, preden se odločimo zanjo, morali poskušati vse, da popravimo odnos. Ampak če ne moremo rešiti odnosa, potem moramo rešiti sebe!
Mislite, da imamo danes v odnosih in v ljubezni drugačne težave, kot so jih imeli naši starši in ljudje pred sto leti?Odnosi so se zelo spremenili. Ženske pred sto leti na primer niso imele nikakršnih pravic, pogosto so se v zvezah zadovoljile z drobtinicami. Odnosi niso bili boljši, pogosto pa niti ženske niso zahtevale več. V družbi je bila sprejemljiva celo moška nezvestoba, ker so bili »pač moški«. Današnje ženske na moje veliko veselje zahtevajo, kar si zaslužijo. Zdaj imamo mogoče drugo težavo, da imamo pogosto nerealno visoka pričakovanja, ko gre za zveze, in smo zato zadovoljni samo s popolnimi zvezami.
Kaj so največje težave v odnosih danes? Pomanjkanje časa, preveč interneta?Nerealna pričakovanja, premalo časa za razvijanje odnosov, premalo komunikacije, pogosto pa tudi to, da nespametno izbiramo partnerje. Pogosto mislimo, da se bo partner spremenil, a bi morali izbirati takšne, s katerimi smo že danes lahko to, kar smo, ne pa takšnih, za katere mislimo, da bodo dobri za nas, če se bodo spremenili v skladu z našimi pričakovanji.
Vse več parov živi ločeno, v svojih lastnih stanovanjih. Ali lahko imajo tako kakovosten partnerski odnos?Ne. Seveda mora vsak človek imeti prostor zase, svoje dejavnosti in svobodo. Pari si ne morejo in ne smejo deliti vsega, ampak to, da si delijo stanovanje, ni slaba ideja.
Zakaj ste del knjige posvetili rumenim novicam?Mediji imajo zelo velik vpliv na naše življenje. Danes vladamo mi njim in ne oni nam. Ljudje pogosto krivijo medije, ker nam servirajo cenene vsebine, ampak nam jih, če smo iskreni, ne bi več, če na cenene novice ne bi klikali. Če iz svojega življenja izločimo rumeno in črno, nam tega ne bo treba konzumirati prek medijev.
Sami ste precej dejavni na družbenih omrežjih. Kakšen je vaš odnos do njih?Družbena omrežja imajo pozitivne in negativne plati, za nas pa je pametno, da izkoristimo tiste, ki so dobre. Obožujem dejstvo, da lahko neka zdrava ideja enostavno pride do ljudi, mi pa ni všeč, ker se družbena omrežja lahko enako uporabi za širjenje sovraštva, obsodb in lažnih novic. Če sem iskren, pa obožujem moč, ki jo ima moja stran na facebooku. Z njo smo začeli dobrodelne akcije in konkretno pomagali številnim ljudem, ljudi lahko obveščam o predavanjih, promocijah, delim zdrave ideje. Prejšnji mesec sem končno zagnal tudi svoj youtube kanal.
Kaj bi rekli ljudem, ki brezupno iščejo ljubezen svojega življenja?Poglejte se v ogledalo, zaljubite se in potem krenite v svet, da spoznate tudi druge obraze ljubezni.
Kaj pa ljudem, ki se počutijo osamljene?Morajo najti način, da zacelijo svoje rane, ugotovijo, kaj lahko ponudijo svetu, in nato pritegnejo ljudi, ki si jih zaslužijo.
