Podjetnica Jasna Grbić svojo življenjsko zgodbo opisuje kot nekaj, v kar je »spontano padla«, čeprav je v resnici prepletena z izjemno vztrajnostjo, bolečino, družinsko povezanostjo in odločnostjo, ki je zaznamovala vsako njeno dejanje. Njena pot se ni začela z željo po podjetništvu ali s sanjami o lastni blagovni znamki, temveč z brazgotino – dobesedno in simbolično. Po koncu gimnazije je morala zaradi skolioze na zahtevno operacijo hrbtenice. Bila je druga od štirih preživelih peterčkov, rojenih kot prvi jugoslovanski peterčki, od katerih je ena sestra umrla kmalu po rojstvu, druga pa je že od rojstva na vozičku. Življenje družine je bilo vedno prepleteno z izzivi, ki so jih utrjevali in povezovali, Jasna pa je ravno v najranljivejšem obdobju življenja doživela prelom, za katerega ni mogla vedeti, da bo postal temelj njene prihodnje poti.
Brazgotina jo je zaznamovala tudi čustveno
Kljub temu da je bila v mladosti športno dejavna, se je njen hrbet še naprej krivil, dokler ni pri 42 stopinjah ukrivljenosti sledila neizogibna odločitev. Medtem ko so se njeni vrstniki vpisovali na fakultete, je njo čakala zahtevna operacija. Po posegu je leto dni okrevala, kar je opisala kot najtežje obdobje v svojem življenju. »V nekem trenutku se mi je zazdelo, da je vse, kar sem gradila, propadlo. Nič več se nisem mogla ukvarjati s športom, tudi študij na fakulteti za šport je odpadel. Po dolžini celega hrbta pa sem imela brazgotino, ki mi je dajala občutek, da se je moje življenje ustavilo,« pove sogovornica.
Kot mlado dekle jo je brazgotina zaznamovala tudi čustveno – zdelo se ji je, da je zaradi nje izmaličena, počutila se je spremenjena, ranjena. »Tudi zato sem se odločila, da jo prekrijem s tetovažo, s katero sem dosegla prav to, kar sem želela, da ljudje vidijo umetnost, ki jo nosim na hrbtu,« je povedala in dodala, da njena tetovaža nosi tudi pomen, ki ga je izbrala sama, za sebe. »V arabščini imam zapisano misel: 'Naše brazgotine nas spominjajo, da je preteklost še vedno živa.'«
A s tetovažo se ji je odprlo novo poglavje. Po posegu je koža močno reagirala. »Bila je rdeča, razdražena, občutljiva. Nobeno lekarniško mazilo mi ni pomagalo. Nato mi je mama, ki je magistrica farmacije, izdelala mazilo. Učinek je bil neverjeten, koža se je pomirila, celjenje se je izboljšalo, nelagodje je izginilo,« se spominja in doda, da je tisti hip vedela, da ima v rokah nekaj posebnega. Zato se je odločila, da naredi svoj izdelek.
Začela s tristo kosi mazila
V črne lončke je zapakirala začetnih 300 kosov mazila, kar je bila najmanjša možna količina pri dobavitelju embalaže. S prihranki od študentskega dela je plačala proizvodnjo, sama nalepila etikete, nato pa po seznamu poklicala vse tetovatorske studie po državi. »Telefonska prodaja ni delovala, zato sem vzela pot pod noge. Oblekla sem usnjeno jakno, si ustvarila videz, kakršen naj bi po mojem mnenju spadal v svet tetovatorjev, in šla od studia do studia,« se spominja. In v smehu doda: »Nič nisem prodala, a sem pustila vzorce.« In to je bilo dovolj.
Stranke so imele enako izkušnjo kot ona. Začeli so jo klicati, prvi studio je naročil sto kosov, in ko se je pojavila v prvi sezoni oddaje Štartaj Slovenija, je prodaja eksplodirala. Sčasoma je pustila redno službo, odprla podjetje, izdelke razširila v tujino in z njimi osvojila ameriški Amazon, kjer ima danes odlične ocene in visok ugled. »Moji izdelki izstopajo predvsem zaradi mazila, ki ni krema, temveč posebna globinsko delujoča formulacija, ki je ne ponuja nihče drug,« nam pove. Ker so zadovoljni uporabniki kmalu želeli tudi vsakdanjo nego, je v ponudbo dodala losjon, serum in inovativne roll-on izdelke za poudarjanje barv, pa tudi zaščitno kremo s SPF, ki je ključnega pomena za ohranjanje tetovaž. »Celotna linija je slovenska, domača, dobesedno družinska. Vsak član pomaga, tudi sestra na vozičku, ki rada zlaga škatlice, proizvodnja pa poteka v Kranju,« je še dodala.
Seveda pa tetovaža na hrbtu ni edina, ki jo ima Jasna Grbić. »Trenutno jim imam sedem. Prva je bila namenjena zakrivanju brazgotine, a je postala simbol popolnega zasuka mojega življenja,« pojasni, Brin Matko Juvančič, tetovator iz studia Zeeraw Tattoo, pa potrdi, da tatuji nastajajo iz različnih razlogov. »Kot spomini, simboli, opomniki ali zgolj estetski izraz. Pri brazgotinah pa gre za posebno zgodbo. Estetsko nadgradijo videz, hkrati pa zakrijejo preteklost, ki je morda boleča.« Kot pravi, je naloga tetovatorja najti pravo ravnovesje med željo stranke in odgovornostjo umetnika: »Naša naloga je, da skrbimo, da se ljudje tega lotevajo premišljeno. Po drugi strani pa moramo tudi mi čutiti, ali smo pravi za določen projekt.« V studiu so pogosto tisti, ki ljudem pomagajo zapirati poglavja – ali jih pretvoriti v lepoto.
