Zakaj pa ne? Mislim, da celo sva. Da je bratranec očeta mojega očeta.
Da se dobiti občutek, da vam raperjem uspeva, kot vam še ni. Večmilijonski ogled na youtubu in te zadeve.Ogledi so eno. Vesel sem, da so koncerti. Zgodilo se je nekaj, česar nismo pričakovali. Da so nas pograbili tamali. Mularija. Ne vem, kdaj je bilo nazadnje tako.
V primeru Čukov bi rekel.Da, vendar s to razliko, da so Čuki delali namensko otroške komade, medtem ko moj Noben me ne razume ni otroški komad, ampak komad o otroštvu.
Kdaj ste napisali ta komad?Pred dvema letoma, pri 35 letih. Naredil sem kanček povzetka svojega življenja. In mladi se v tem vidijo.
Besedilo odstopa od običajnih raperskih tematik, tipa »zdej k sm na vrhu«, »droga«, »mi smo naj ghetto u državi« itd.Običajne stvari se mi zdijo najbolj smiselne. Tudi sam sem povsem običajen model. Trenutno se mi dogaja nekaj več glede te glasbe, sicer pa to je to.
Vaš kolega in partner Challe pravi, da je nehal preklinjati zaradi mlajše publike.Jaz ne bom nehal preklinjati. Tudi trave nisem nehal kaditi, pravzaprav dandanes to skrivam celo manj, kot sem, ko sem bil še mladostnik.
Imate priljubljeno travo?Toliko je danes sort, da težko rečem. Sem pa nehal kaditi skunk. Pred kakšnim letom sem ga opustil. Bolj mi ugaja domače.
Itak se zdi zabloda, da mularija česa ne razume. Preveč obvladajo splet, da ne bi.Gotovo, po drugi strani bi izgubil izraz, če bi si postavljal omejitve pri rabi besed in podobno. Tako v komadih kot v pogovorih uporabljam isto izrazoslovje.
Pri 37 vam je relativno pozno uspelo?Delam stalno. Očitno prej nisem bil zrel. Obenem je bil komad Tako kot je posnet pet let prej, preden je izšel.
Pišete tudi sicer. Prozo?Ne.
Običajno poezijo?Včasih sem, zdaj ne. Včasih sem delal več na prosto, zdaj pa precej bolj po konceptu.
Raperji imate dolga besedila. Kako si jih zapomnite?Začel sem kot plesalec, v svetu plesa pa se šteje po osmicah, se pravi 1-2-3-4-5-6-7-8. Najprej napišem prvo osmico in jo toliko časa rapam, da me potegne naprej. Velik poudarek dajem fonetiki, rimam in simetriji, da je vse sinhronizirano.
Pazite na slovenščino?Seveda.
Uporabljate dvojino?Seveda, tudi na rodilnik pazim.
Vas moti, da marsikateri vaš kolega govori precej po svoje?Ja in ne. Zmoti me v toliko, da jaz ne bi tega nikdar naredil tako, spet pa ne morem od ljudi, ki niti v pogovornem jeziku ne uporabljajo dvojine, zahtevati, da bi jo v tekstih.
Da, od človeka, ki je hodil v srbohrvaški razred na Prežihu, pač težko zahtevaš neke zadeve. Po drugi strani je ta, reciva ji »čefurska slovenščina« vendarle neki dosežek. Izkaz shajanja ljudi različnih porekel.Bi se strinjal. Sam sem sicer Slovenec, vendar sem vse življenje preživel na Brilejevi, kar se tudi meni pozna pri govorici, čeravno z »l« nimam težav.
V osnovi ste plesalec. Bi lahko primerjali to, koliko se je plesalo včasih ali danes?Danes se pleše manj. Danes je vsakogar sram plesati. Včasih sem iz diskača vedno prišel moker kot po najtežjem treningu, ne glede na to, ali sem bil na plesišču sam ali pač v množici.
Zakaj je ljudi sram plesati?Mar ni slovenska mentaliteta itak naravnana na sram. Češ, kaj si bodo mislili, ker tukaj nekaj plešem.
Ste tudi eden redkih raperjev, ki imate vsaj kanček političen komad. V Kaj je narobe omenjate Janšo.Da, vendar pa mi je O. K., da tega nimam več. Ne maram jokanja, pritoževanja…
… brez tega ne bi bilo rapa, ki je generalno izrazito pridigarski.Da, vendar če že jamraš, daj na koncu alternativo. In včasih sem bil bolj uporniški, žalosten, pesimističen, nezadovoljen. Imel sem tudi drugačno življenje. Niso se mi dogajale lepe zadeve.
Sem seznanjen. Ubili so vam očeta v gostilniškem obračunu, ne?Da. Dolgo časa sem mislil, da mi dobre stvari niso namenjene. Ko si enkrat zaciklan v to, težko prideš iz tega. Odkar sem začel hoditi na skupinsko psihoterapijo, je to definitivno dalo rezultate. Tam sicer ne dobiš nobenih odgovorov. Sam moraš delati. In verjetno je vsakomur kanček drugače. Mislim, da sem se tam že prvo ali drugo seanso povsem odprl. Tudi razjokal in vse to. Še vedno hodim na seanse, sva pa v sedmih letih od začetne ekipe ostala samo še jaz in neka ženska. Ljudje ne zdržijo.
Dobršen del dežele, vključno z vami, kritizira denar. Da denar kvari in podobne, dokaj dolgočasne levite.Sam nimam problemov z denarjem. Bolj imam problem s tem, da je material presegel vrednote, kot so prijateljstvo, iskrenost in tako naprej.
Ste pa dali komad v reklamo za veleblagovnico multikorporacije.Poklicali so me iz agencije in rekel sem najprej, da ne bo šlo, ker sem komad Dej se ustau delal v sodelovanju z zavodom medover.net, ki je imel kampanjo Ustavi se, ki je nagovarjala z idejo, da se je treba ustaviti, zadihati, si vzeti čas in mir. Na sestanku sva bila z Jovičem, producentom, najboljšim frendom, tudi menedžerjem, ki bo enkrat župan. Dan prej sva naredila refren za Popoln lajf in sva to ponudila kot nadomestilo. Zmenili smo se. Sam ne vidim nobenega problema. Tukaj gre lahko samo za to, da nekdo, ki gleda s strani, ni dobil denarja.
Po eni strani kritizirate materializem in propad vrednot, po drugi strani sodelujete pri pospeševanju potrošništva. Težko to sestavim.A potem bi bilo najboljše, da postavim kartonsko škatlo pred parlament in strgan ter umazan predstavljam umetnika v »pravem pomenu besede«?
Paradoks bi bil gotovo manjši?Sam sem s svojim »mind setom« nekje povsem drugje in se mi vse skupaj sploh ne zdi sporno. Cenim se. Vrednotim se. Zaslužim si taka sodelovanja. Ne pridigam o denarju, ampak o ljudeh, ki jim je denar pred vsem.
Saj navsezadnje je, mar ni?Pri enih je.
