»Ko pridem domov, sem resnično utrujena. Pogosto nimam ne časa ne energije za srečanja s prijatelji,« pravi farmacevtka Yasmine Lindberg. Večino prostega časa preživi s svojima najstniškima otrokoma, a priznava, da se od ločitve pred štirimi leti pogosto počuti precej osamljeno.
Ura na mesec za prijatelje
Zahvaljujoč pilotnemu projektu z imenom friendcare, ki se je začel aprila letos, Yasmine med delovnim časom dobi 15 minut na teden oziroma eno uro na mesec, ki jo lahko nameni krepitvi obstoječih ali ustvarjanju novih prijateljskih vezi. Ta čas lahko izkoristi za telefonski pogovor, dopisovanje ali srečanje v živo. »Srečnejša sem. Ne moreš živeti samo prek interneta, kar danes počne veliko ljudi.«
Vsak udeleženec je ob tem prejel še okoli 90 evrov za kritje stroškov druženja v enoletnem poskusnem obdobju. Zaposleni so se udeležili tudi spletnega izobraževanja o prepoznavanju in premagovanju osamljenosti, ki ga je podjetje ponudilo vsem sodelavcem.
Generalna direktorica farmacevtskega podjetja Apotek Hjärtat Monica Magnusson pojasnjuje, da se je ideja delno porodila ob sodelovanju z organizacijo za duševno zdravje Mind. »Zanimalo nas je, ali lahko že kratek, namenski čas za prijateljstva pozitivno vpliva na dobrobit zaposlenih,« pravi.
Osamljenost kot resen problem
Minister za zdravje Jakob Forssmed osamljenost na Švedskem opisuje kot resen javnozdravstveni problem. Globalne raziskave jo namreč povezujejo z večjim tveganjem srčno-žilnih bolezni, možganske kapi in prezgodnje smrti. »Osamljenost vpliva na zdravje, hkrati pa tudi na gospodarstvo – prek bolniških odsotnosti in stroškov zdravstvenega sistema,« opozarja Forssmed in dodaja, da bi morala podjetja to vprašanje jemati resno, saj zadeva tako zaposlene kot stranke.
Statistika kaže, da se približno 14 odstotkov Švedov počuti osamljene, kar je nekoliko nad povprečjem Evropske unije. Raziskava iz leta 2024 je pokazala, da osem odstotkov odraslih na Švedskem nima niti enega tesnega prijatelja.
Psiholog Daniel Ek poudarja, da k temu prispevajo tako dolge, temne zime kot kulturne značilnosti. »Švedski miselni vzorec je, da ne želiš motiti drugih. Zelo cenimo osebni prostor, zato je prebijanje ledu pogosto težavno,« pravi. Ob tem opozarja še na dejstvo, da več kot 40 odstotkov gospodinjstev sestavlja ena sama oseba, prav v tej skupini pa je osamljenost najpogostejša.
Pobudo pozdravljajo tudi številni psihologi, obenem pa opozarjajo, da se bo treba ukvarjati tudi s širšimi družbenimi izzivi, kot so brezposelnost, naraščajoče dohodkovne razlike in pretirana raba digitalnih naprav. »Pomembno je, kako gradimo mesta, kako dostopni so dogodki in kako urejamo skupni prostor,« meni psiholog Ek. »To so temelji za dolgoročno reševanje osamljenosti.«
