»Obožujem wordle. Igrati sem ga začela okoli novega leta, takrat sem videla objavo na nekem ameriškem blogu, pa potem še članek v New York Timesu. Mene je takoj potegnilo. Obožujem uganke, miselne izzive, besedne družabne igre, kot sta scrabble in šopi, ki je bil njegov slovenski plagiat,« je dejala slovenska ljubiteljica wordla, ki igro zadnje čase igra s sinom osnovnošolcem. Rešitev sicer ne deli po spletu, s svojim dosežkom se je pohvalila le enkrat: »Enkrat mi je uspelo že v prvem poskusu! To se mi je zdelo tako noro, da sem morala deliti s prijateljico, za katero sem prav tisti dan izvedela, da ga tudi igra.«
Podobne izpovedi bi lahko navedel sleherni igralec igrice wordle, ki je mnogim postala vsakdanja rutina, denimo ob jutranji kavi, med odmorom v službi ali zvečer pred spanjem. Kajti wordle se lahko igra le enkrat na dan – v originalni verziji se na spletni strani www.powerlanguage.co.uk/wordle/, ki ima videz, kot da bi bila narejena v prvem letu obstajanja spleta, vsak dan opolnoči pojavi nova uganka. Ko jo odigrate, je ne morete še enkrat. Niti igrati nove uganke. »Ena beseda na dan se mi zdi čisto v redu, pravi antipod v tem svetu hiperprodukcije in hiperpotrošnje,« je prepričana strastna igralka. In temu lahko pritrdim: ena beseda na dan pomeni, da to ni nekaj, kar storite mimogrede v čakalnici zdravnika, temveč gre za miniaturni intelektualni obred.
Zeleni, rumeni in sivi kvadratki
In v čem je sploh poanta igre? Gre za ugibanje besede, sestavljene iz petih črk. Vsak igralec ima šest poskusov. Ob vsakokratni vpisani besedi se črke obarvajo glede na rešitev: če je črka na pravem mestu, postane kvadratek zelen; če se črka nahaja v končni besedi, a je trenutno na napačnem mestu, se kvadratek obarva rumeno; če črke ni v rešitvi, se obarva sivo. V naboru možnih rešitev je 2500 angleških besed s petimi črkami. Igralci igro opisujejo kot sudoku za tiste, ki ne marajo številk. Ali pa kot okusen možganski zalogajček. Tako je namreč igro opisal njen kreator, računalniški programer iz Brooklyna Josh Wardle. Ja, tudi ime je besedna igra.
Zgodbica o nastanku je pravzaprav tako simpatična kot igra sama. Wordle je bila ob nastanku zasebna igra. Wardle je igro napisal za svojo partnerico Palak Shah, ki je v času zaprtja družbe postala strastna ljubiteljica besednih iger. Sprva sta jo igrala sama. Nato so nad igro postali navdušeni sorodniki in na whatsappu sta jim dovolila stopiti v zanimivi svet wordla. Nazadnje je ustvarjalec igro zadnji konec tedna lanskega oktobra poslal v javnost. Število igralcev je raslo, trenutno jo igra več kot 2,5 milijona ljudi. Vsak dan, enkrat na dan. Psihologi menijo, da je igra tako priljubljena, ker hkrati stimulira jezikovni in logični predel možganov, kar povzroči naval dopamina, zaradi česar ljudje ponovno iščejo enako pozitivno izkušnjo. Priljubljena pa je gotovo tudi zato, ker lahko igralci na družbenih omrežjih neposredno primerjajo rezultate.
Igra brez oglasov
Josh Wardle v resnici ni ravno navdušen nad tem, da je igra postala viralna. Za britanski Guardian je dejal, da sedaj do igralcev čuti veliko odgovornost, da bo vse delovalo, kot mora. Trenutno ne razmišlja o tem, da bi igro razširil in nadgradil. Pri igri je najbolj presenetljivo, da je popolnoma brez oglasov. Njen ustvarjalec se je zavzel za to, da tako tudi ostane.
Kar pa ne pomeni, da drugi niso zaslutili, da bi lahko z igro zaslužili. V hipu, ko je postala popularna, so nastale aplikacije, kloni, ki igralcem ponujajo več besednih ugank na dan, a so bogato obložene z oglasi. Toda večino teh aplikacij so denimo iz Apple Store izbrisali. Pojavila se je tudi slovenska različica besedle, ki ponuja tudi reševanje več različnih besednih ugank na dan. Toda zvesti igralci še vedno prisegajo na asketski angleški original. Verjetno prav zato, ker je njegova zgodba tako zelo drugačna.
