Knjiga o nepristanku na Luni je eno temeljnih del zarotniškega teoretiziranja oziroma tista, ki je imela izrazit vpliv na njegov razmah. Še danes aktualna teorija, da so ZDA pristanek na Luni inscenirale oziroma posnele v filmskih studiih, izhaja iz Kaysingove knjige, obenem pa je dvom o takem projektu, kot je bil polet na Luno, nadgradnja občega sumničenja v vse uradne verzije dogodkov.
Začelo se je z ubojem predsednika Kennedyja leta 1963 oziroma kasnejšo preiskavo atentata nanj, ki je dopustila možnost zarote, obenem je bil čas vietnamske vojne in številnih konspirativnih akcij vlade ZDA po vsem svetu, kakršna je bila smrt čilskega predsednika Allendeja leta 1973, ne nazadnje tudi čas po aferi Watergate, ki se je začela leta 1972, nakar je predsednik Richard Nixon leta 1974 zaradi nje odstopil. ZDA so se zdele ena velika zarotniška združba. Dvomiti je bilo mogoče o malodane vsem, tako tudi o poletu na Luno poleti 1969.
Smrt v železniški nesreči
Kaysing je bil v drugi svetovni vojni mornariški častnik, kasneje se je zaposlil v podjetju Rocketdyne, ki je bilo zadolženo za izdelovanje motorjev za vesoljske programe Nase. Prek stikov z inženirji in preostalim osebjem je prišel do zaključkov, da je bila tehnologija dovolj razvita, da bi morda poslali raketo s posadko na Luno, vendar ne dovolj, da bi se posadka varno vrnila na Zemljo. Poleg slednjega argumenta je v svoji knjigi navedel tudi, da je na prevaro kazala odsotnost zvezd na fotografijah Lunine površine, ne meneč se za (tudi kasneje dokazani) argument, da sončna svetloba zasenči zvezde in jih naredi nevidne, prav tako, da pod lunarnimi moduli ni bilo kraterjev zaradi eksplozij in da bi morali raketni motorji lunarnih modulov v zadnjih sekundah spuščanja ustvariti ogromen oblak prahu v bližini pristajališč.
Pomemben argument za zaroto je bila smrt Thomasa Barona, inšpektorja za nadzor kakovosti in varnosti pri North American Aviation (NAA), torej pri podjetju, ki je bilo glavni izvajalec za zgraditev poveljniškega modula Apolla. Baron je bil »žvižgač«, ki je ameriško javnost prek medijev seznanil s svojim 169 strani dolgim poročilom, v katerem je kritiziral varnostne standarde, zaradi česar so ga pri NAA odpustili. Potem se je januarja 1967 pri poskusu izstrelitve zgodil požar na Apollu 1, v katerem so umrli trije astronavti, po katerem je Baron napisal še obsežnejše poročilo o kršitvah varnostnega protokola, nakar je aprila 1967, vsega šest dni po pričanju pred nadzornim odborom NASA, umrl v železniški nesreči. Pri prehajanju železniške proge z avtomobilom, v katerem je bila vsa njegova družina, je v avto trčil vlak.
Razmah dvomov
Po objavi Kaysingove knjige so se javni dvomi o ameriškem izkrcanju na Luni razmahnili, na Kaysinga, ki je umrl leta 2005, pa so se po njegovi smrti začeli sklicevati mnogi, vključno z zagovorniki ravne Zemlje ter zanikovalci vesoljskih potovanj kot takih. Kaysingove potomce in nekatere njegove privržence so takšna izvajanja navedla na javno distanciranje in odgovore, kot je: »Če mislite, da je Zemlja ploščata, mislim, da ste preskočili vrtec. Resni raziskovalci prevar svoje dokaze utemeljujejo na znanstvenih in fotografskih anomalijah in gredo tja, kamor jih dokazi peljejo. Zagovorniki ravne Zemlje preventivno zanikajo vesoljska potovanja na splošno, ker so kakršne koli fotografije Zemlje iz vesolja v nasprotju z njihovo vero.«