Plovilo je vsaka stvar, ki se nadzirano premika po vodi in z njo lahko prevažamo ljudi ali tovor. Med plovili rekreativnega značaja so vse bolj priljubljeni napihljivi čolni oziroma gumenjaki – tista plovila torej, pri katerih plovnost dosežemo tako, da z zrakom napolnimo manjši ali večji del trupa.
Gumenjak ali kopalni čoln?
Čeprav poznavalci »gumenjak« imenujejo malce večje športne čolne z ojačanim dnom in možnostjo namestitve zunajkrmnega motorja, pa lahko za naše potrebe tako rečemo tudi kopalnemu čolnu v kajak izvedbi ali širšemu čolnu na vesla oziroma – v malce robustnejši izvedbi – na zunajkrmni motor.
Prednost takega čolna je zaradi bistveno manjše teže in priročnega napihovanja precej večja mobilnost poleti in precej manj zahtevanega prostora za hrambo zunaj sezone. Zaradi tanjše PVC-folije (pri kajaku) oziroma tubusov – oboda oziroma roba čolna, na katerem sedimo – se sicer tak čoln hitreje obrabi, a če bomo nanj med uporabo pazili in se izogibali ostrim skalam ter zanj skrbeli tudi zunaj sezone, boste z njim lahko pluli še dolgo.
Kako ga izbrati?
Če vas je razmišljanje o družinski zabavi pripeljalo do gumenjaka, ste v njem že dodobra upoštevali namen uporabe. Ta naj bi bil pri nakupu glavno vodilo in tudi s prodajalcem boste lahko precej zožili izbiro. Če nameravate z njim večkrat na morje ali reko, naj ima najmanj tri zračne prekate oziroma komore, na obeh bokih in na dnu, klasične ventile (iz katerih zrak ne uhaja niti takrat, ko pokrov ni povsem zaprt), PVC-folija naj ima deklaracijo o uporabnosti v morski vodi in UV-zaščiti, odločite pa se rajši za svetlejši kot temnejši čoln – ti se namreč na soncu manj pregrevajo. Tlak v tubusih je namreč priporočljivo nadzirati, upoštevajte tudi obremenitev plovila. Optimalna obremenitev naj bi bila največ 3/4 deklarirane, pri čemer računajte težo vseh članov družine, opreme ter hrane in pijače, ki jo boste morebiti vzeli s seboj, pa tudi motorja, če ga boste nabavili.
O kakovosti izdelave se prepričajte tudi na pogled, ali so stičišča posameznih delov PVC-folije dobro varjena in obrezana. Na teh delih je čoln najbolj na udaru in bo po vsej verjetnosti tudi najprej poškodovan, pri čemer je treba v isti sapi povedati tudi, da smo pri popuščenih zvarih običajno krivi uporabniki sami, ne pa nekakovostna izdelava. Če čoln napolnimo do popolne trdote (kar je preveč), dodamo še skoraj polno obremenitev potnikov in tovora ter sončno pripeko, se tlak v tubusih zviša nad dovoljeno mero in zvar lahko popusti kljub kakovostni izvedbi.
Ko že omenjamo morebitne poškodbe, opozorimo še, da pazite na to, da pri vkrcavanju v gumenjak, pa naj gre za kajak ali kopalni čoln, dno čolna ne drsa po dnu vodne površine. Tovrstna plovila so sicer res namenjena priobalni uporabi, a pri vkrcavanju in izkrcavanju naj bo pod dnom čolna vedno še vsaj 10 cm vode. Že manjši kamen ali skala lahko poškoduje še tako trpežno PVC-folijo.
Nasveti ob vkrcavanju in izplutju
Ob vkrcavanju s pomola naj se v čoln prvi namesti najmočnejši potnik, ob vkrcavanju na plaži pa naj ta trdno drži čoln na nasprotni strani od vkrcavanja ostalih, da z držanjem preprečuje spodriv čolna. Ne vkrcavajte se v prenizki vodi in pri izplutju pazite na plavalce v okolici plovila!
Priporočljivo je osnovno poznavanje lokalnih predpisov za plovbo. Če želite med plovbo preverjati napihnjenost čolna, močneje pritisnite na tubus – ta ne sme biti pretrd, mora se rahlo vdati, ne sme pa se vdreti. Če imate čoln s kazalnikom napihnjenosti, vedite, da ta kaže napihnjenost le za tisti prekat, na katerem je nameščen.
Ne bodite lahkomiselni glede varnosti: za vsakega potnika na čolnu imejte rešilni jopič. Najbolj priporočljivo je, še zlasti za otroke in neplavalce, da imajo jopič na sebi ves čas plovbe. S seboj imejte tudi ustrezne vrvi, najmanj dve: približno petmetrsko privezno in rezervno, ki naj bo tri- do petkratne dolžine gumenjaka. Za plovbo po morju je na ustrezni vrvi priporočljivo imeti še manjše sidro, saj ga boste najverjetneje potrebovali. Odveč ni niti korec ali podobna posoda za priložnostni izmet vode, najbolj skrbni pa bodo s seboj vzeli tudi tlačilko. Če boste zaradi obremenjenosti in pregrevanja prisiljeni iz tubusov spustiti nekaj zraka, jih boste morali kasneje morda vnovič napolniti.
Med plovbo se po čolnu premikajte počasi in posamezno. Če po čolnu hodite ali stojite, ogrožate celotno posadko. Kopalni čoln je zaradi svoje minimalne teže občutljiv na veter in valovanje, zato plujte dovolj blizu obale, da se lahko vedno vrnete nanjo.
Če ste med plovbo sproščeni, se počutite varno in uživate, je bila vaša družinska odločitev pravilna!
