Poletni prizori rjavozelene sluzi in tako imenovanega cvetenja morja so v zadnjih letih na obalah Jadrana vse pogostejši. Glavna krivca sta segrevanje morja in prekomeren dotok hranil, ki ustvarjata idealne razmere za eksplozivno razmnoževanje fitoplanktona.
Med njimi kot posebno problematična izstopa alga Ostreopsis ovata, ki proizvaja močan toksin – ovatoksin (OVTX). Ko se ta sprosti v vodo ali z morskim pršcem preide v zrak, lahko pri kopalcih in prebivalcih obalnih mest povzroči vrsto neprijetnih težav: od izcedka iz nosu, kašlja in oteženega dihanja do vnetja očesne veznice in hudega draženja kože.
Toda narava očitno skriva svoje lastne mehanizme obrambe, pišejo na portalu ScienceDaily, kjer so povzeli ugotovitve mednarodne skupine znanstvenikov iz strokovne revije Mycologia. Znanstveniki so namreč predstavili prelomno odkritje: novo morsko glivo, ki je sposobna hitro in učinkovito uničevati te nevarne alge.
Nevidni rešitelj oceanov
Mikroskopski organizem, ki so ga poimenovali Algophthora mediterranea, spada v skupino hitridijskih gliv. Prvič so ga v morski vodi ob španski obali zaznali raziskovalci z Inštituta za pomorske znanosti (ICM) v Španiji, uradno pa sta ga nedavno opisali in analizirali prof. dr. Maiko Kagami in doktorska študentka Núria Pou - Solà z japonske Nacionalne univerze v Jokohami.
Znanstveniki so ugotovili, da ta gliva deluje kot smrtonosni parazit. Ko napade celice strupene alge, se naseli vanje in jih uniči v zgolj nekaj dneh. Ker je njen vpliv tako močan in specifičen, so nov rod poimenovali Algophthora – skovanka iz besede za algo in grške besede phthora, ki pomeni »uničenje«.
Potencial za obvladovanje cvetenja v Jadranu
Za države ob Jadranskem in Sredozemskem morju je novo odkritje izjemnega pomena. Doslej so bile možnosti za boj proti škodljivemu cvetenju alg zelo omejene in so pogosto vključevale tvegane kemične ali fizikalne posege v morski ekosistem.
»Čeprav so prejšnje analize DNK razkrile veliko raznolikost morskih gliv, je bila do zdaj izolirana le peščica parazitskih vrst, njihova ekologija pa je ostala večinoma neznana,« je za ScienceDaily pojasnila raziskovalka Núria Pou - Solà. Gliva izstopa po svoji izjemni prilagodljivosti, saj lahko okuži tudi nekatere druge vrste alg in celo preživi s hranjenjem s cvetnim prahom na gladini morja.
Prihodnost ekološkega ravnovesja
Odkritje dokazuje, da imajo mikroskopske glive v morju bistveno večjo vlogo, kot smo mislili doslej. Ne le da reciklirajo hranila, temveč delujejo kot naravni regulatorji, ki preprečujejo, da bi posamezna vrsta alg prevzela popolno prevlado in zadušila življenje v morju.
Prof. dr. Maiko Kagami ob tem dodaja: »Naslednji korak je raziskati, kako takšni vsestranski paraziti delujejo znotraj kompleksnih morskih skupnosti. Naš končni cilj je razumeti, kako te parazitske glive prispevajo k oceanom in potencialno oblikujejo njihov ekosistem, kar je bila do zdaj pogosto spregledana vloga.«
Čeprav bo do morebitne načrtne uporabe te glive kot »naravnega biološkega orožja« proti cvetenju alg v Jadranu treba opraviti še veliko raziskav v naravnem okolju, odkritje Algophthora mediterranea prinaša nujno potrebno upanje. Morda odgovor na reševanje našega poletnega turizma in zdravja obalnega prebivalstva že ves čas plava v morju – le pogledati smo morali dovolj od blizu.
