Človeško spanje je zapleten fiziološki proces, ki ga upravljajo cirkadiani ritmi. Vstop drugega organizma v prostor za počitek povzroči neizogibno interakcijo: fizični stik po eni strani pomirja, po drugi strani pa uvaja elemente drobljenja spanca, ki lahko ob kroničnem pojavljanju vplivajo na srčno-žilno, presnovno in kognitivno zdravje posameznika.
Glavna ovira za nemoten skupni počitek temelji na kronobiologiji mačk, saj imajo te živali pogosto somračne ritme z vrhovi aktivnosti ob zori in mraku, čeprav se mnoge lahko vsaj delno prilagodijo človeškemu urniku. Medtem ko človek prehaja skozi ključne faze globokega spanca in faze REM, lahko mačje premikanje ali igranje sproži mikroprebujanja, ki se jih zjutraj zavestno skoraj nikoli ne spominjamo. Znanstvene študije dokazujejo, da te kratke prekinitve drobijo strukturo spanja in zmanjšujejo njegovo splošno učinkovitost, kar se dolgoročno odraža v dnevni zaspanosti, spremembah razpoloženja in padcu pozornosti.
Ljudem z nespečnostjo pomaga zaspati, pljučnim bolnikom lahko škoduje
Kljub objektivnim motnjam fizičnega počitka klinični dokazi priznavajo izrazite nevroendokrine učinke interakcije med človekom in živaljo. Fizična bližina hišnega ljubljenčka spodbuja sproščanje oksitocina in pomaga zavirati prekomerno aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, s čimer se zniža večerna raven kortizola. Za številne bolnike, zlasti tiste z nespečnostjo, povezano z anksioznostjo ali osamljenostjo, mačka deluje kot naravni spodbujevalec uspavanja, ki s povzročanjem občutka varnosti poskrbi, da hitreje zaspimo.
Z vidika internistične in pulmološke stroke pa skupno spanje zahteva veliko mero previdnosti, saj so mačke prenašalke močnih alergenov, poleg tega pa lahko prenašajo pršice in zunanje patogene. Bolnikom z alergijskim rinitisom, bronhialno astmo ali preobčutljivostjo dihalnih poti strokovnjaki mačko v spalnici odsvetujejo.
Priporočljivi so uporaba čistilnikov zraka s filtri HEPA v spalnici, tedensko pranje posteljnine pri temperaturah nad 60 stopinj Celzija in uporaba pralnih odej na dnu postelje, kjer se je žival navadila spati.