Pristne »institucije gostoljubnosti« oziroma čudovite zgodovinske kavarne v Italiji omogočajo vsakemu gostu, da med srkanjem kave razmišlja o različnih slogovnih trendih pa tudi o kulturni in politični sceni, ki se je tam odvijala v 19. in 20. stoletju. Dogodki in spomini, ki so jih kot trajen pečat pustili slavni obiskovalci, bodo vsakogar, ki se znajde tam, spodbudili k potovanju nazaj v času in uživanju v zgodovinski dediščini in dragocenih tradicijah Italije.
Kavarna Florian, Benetke
Kavarna Florian, prvotno imenovana Caffè alla Venezia trionfante, je ena najstarejših kavarn v Italiji, če ne celo na svetu. Beneška kavarna, ki je odprta že od leta 1720, ko je bil vstop dovoljen ženskam, je sinonim za obisk čarobnega kraja v Benetkah. Kavarno so obiskovali številni pisatelji, od lorda Byrona, Goetheja, Rousseauja, Gozzija, razsvetljenskega satirika Giuseppeja Parinija do pisatelja in pesnika Uga Foscola ter domoljubov, kot sta Silvio Pellico in Giovanni Berchet. Celo Casanova naj bi tukaj dvoril svojim izbrankam. Med uporom proti Avstriji leta 1848 so revolucionarji izbrali kavarno Florian za svoj sedež in prav tukaj so zarotniki zahtevali izpustitev Niccola Tommasea in Danieleja Manina, ki sta razglasila ponovno rojstvo republike San Marco.
Ko sedite v tej beneški kavarni in srkate kavo, si je precej vznemirljivo predstavljati revolucionarje, ki zahtevajo svoje pravice. Razburljivo, kajne? Vendar ne pozabite, da je tukaj tudi »glasbeni davek«, če sedite na terasi, medtem ko igra orkester, vendar se počutite, kot da ste se vrnili v 18. stoletje. Cena za skodelico espressa se giblje okoli 6,50 evra (če je naročena brez dodatkov ali posebnih storitev). Če pa se odločite sedeti za mizo – še posebej na terasi na Trgu svetega Marka ali ob poslušanju glasbe v živo – se lahko cena povzpne tudi do 8 oziroma na 12 evrov ali več zaradi postrežbe in samega ambienta.
Kavarna Zucca (alias Miani, Camparino), Milano
Kultni kraj, ki neguje milansko zgodovino, se je odprl leta 1867, hkrati s slavno galerijo Vittorio Emanuele. Giuseppe Verdi, Arturo Toscanini, Puccini, Arrigo Boito in Giuseppe Giacosa so prihajali v ta očarljivi kraj na srečanja ali druženje ob pijači z drugimi umetniki in intelektualci. Največja srečanja so potekala po koncertu v La Scali, ki se nahaja v bližini. Poleg teh znanih osebnosti so kavarno obiskali tudi številni znani in vplivni ljudje iz preteklosti, kot so italijanski premier Zanardelli, Viollier Eugenia Torellija (soustanovitelj Il Corriere), politik in pesnik Cavallotti ter založnik Giulio Ricordi. Kralj Umberto I. je ta kraj tako vzljubil, da je javno izjavil, da strežejo »najboljšo kavo v Milanu«, in tako je prejel kraljevi »blagoslov« za svoj status. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postal znan po svojem likerju iz rabarbare (Zucca), katerega ime je leta krasilo vhod. Notranjost je pravi biser secesijskega sloga (v Italiji znanega kot Liberty), s čudovitimi mozaiki umetnika Angela d'Andree, ki prikazujejo rože in ptice, ter pohištvom, ki ga je oblikoval slavni lesar Eugenio Quarti. Zucca (Café Miani) je postala praktično milanska institucija, ki zaseda zelo pomembno mesto v tem razkošno lepem mestu.
Kavarna Pedrocchi, Padova
Zakaj je kavarna Pedrocchi zanimiva za obiskovalce? Imenujejo jo tudi Kavarna brez vrat, ker je od odprtja leta 1831 do leta 1916 delovala 24 ur na dan. Ker vrata niso bila nikoli zaprta, je postala znana kot »il caffè senza porte« – kraj, ki nikoli ne spi in kjer je bil vsakdo kadar koli, podnevi ali ponoči, dobrodošel.
Zaradi svoje prestižne arhitekture je kavarna Pedrocchi, sestavljena iz različnih stavb in fasad, ki so se združile v enoten, eklektičen ansambel, postala kultni kraj v mestu, ki ga je leta 1831 ustanovil Francesco Pedrocchi. Notranjost vsebuje neoklasične elemente in prostore z različnimi vplivi grške, rimske, mavrske in renesančne arhitekture. Notranjost je razdeljena na tri spektakularne dvorane, poimenovane po barvah italijanske zastave: bela dvorana je prostor za praznovanja in plese. Rdeča dvorana zaseda osrednji del z originalnim marmornim barom iz 19. stoletja. Zelena dvorana je bila v preteklosti rezervirana za študente in ljudi z nižjimi dohodki.
Kavarna Pedrocchi je bila v preteklosti vedno kulturno, politično, novinarsko in akademsko središče Padove. Bila je tudi dom študentov, ki so bili aktivni v uporih proti habsburški monarhiji, med rednimi obiskovalci pa so bili italijanski pesnik Giosue Carducci, slavni Giacosa, pa tudi francoska pisateljica in pripovedovalka Marie-Henri Beyle Stendhal, angleški pesnik lord Byron in romanopisec Dario Fo. Kavarna Pedrocchi je še danes središče kulturnega dogajanja v univerzitetnem mestu Padova.
