Pomembno je upoštevati tudi značaj psa in njegove interese. Veterinarji so za portal Daily Paws pojasnili, kako pogosto psi v resnici potrebujejo sprehode in na kaj morajo biti lastniki pri tem pozorni.
Zakaj so sprehodi tako pomembni?
Sprehodi koristijo tako psom kot njihovim lastnikom. Pomagajo ohranjati telesno pripravljenost, primerno telesno težo, zdrave sklepe in dobro prebavo, hkrati pa psom omogočajo raziskovanje okolice. »Vsaj en izhod ali vadba na dan bosta psu pomagala ostati v dobri formi in mu omogočila raziskovanje sveta,« je povedala Carly Loyer, strokovnjakinja za vedenjske vede pri ameriški organizaciji za zaščito živali ASPCA.
Sprehod pa ni pomemben le zaradi gibanja in opravljanja potrebe. Psu zagotavlja tudi duševno stimulacijo, saj lahko z vohanjem in opazovanjem spoznava okolico, tudi če se sprehaja po ulici, ki jo dobro pozna. »Možgani vašega psa bodo dejavnejši, če boste spreminjali poti in ga, kadar bo mogoče, peljali na nova mesta. Tako bo lahko spoznaval nove vonjave in prizore,« pojasnjuje Loyer.
To velja tudi za pse, ki imajo dostop do dvorišča. Večina se namreč ne igra sama, zato samo bivanje na travniku pogosto ne zadostuje za zadovoljitev njihovih telesnih in miselnih potreb. Že kratek sprehod po soseski lahko pomembno prispeva k njihovemu zdravju in dobremu počutju.
Koliko gibanja pes potrebuje vsak dan?
Veterinarka Sarah Machell iz organizacije Vetsure poudarja, da so psi, podobno kot ljudje, bolj zdravi ob redni telesni dejavnosti, ki krepi srčno-žilni sistem. »Večina odraslih psov potrebuje od 30 minut do dveh ur gibanja na dan. Natančno trajanje pa je odvisno od več dejavnikov, med drugim od starosti, pasme, velikosti in splošnega zdravstvenega stanja,« pravi.
Preden določimo dolžino in intenzivnost sprehodov, je zato treba upoštevati posameznega psa. Če lastnika skrbi, koliko gibanja njegov ljubljenček potrebuje, je najbolje, da se posvetuje z veterinarjem.
Starost: mladički potrebujejo drugačen pristop kot starejši psi
Pri mladičkih je pomembno, da čim prej vzpostavimo rutino gibanja. Tako se lahko ustvari pozitivna čustvena povezava s sprehodi, pojasnjuje Machell. Ko pes raste in postaja vzdržljivejši, lahko sprehode postopoma podaljšujemo. Pomembna sta tudi navajanje na povodec in doslednost.
Posebno pozornost je treba nameniti obdobju pasjega odraščanja, približno med tretjim in devetim mesecem starosti, ko imajo psi pogosto veliko energije. Nekateri lastniki jih skušajo utruditi s predolgimi ali prenapornimi sprehodi, vendar to ni najboljša rešitev. »Če ima pes dovolj moči in energije, ga lahko sprehajate dlje, vendar spremljajte njegov tempo. Ne more kar naenkrat preteči deset kilometrov brez premora,« opozarja veterinarka.
Dokler pes ne odraste, se je priporočljivo izogibati napornim, ponavljajočim se dejavnostim, kot je tek na dolge razdalje. Takšna obremenitev v zgodnji razvojni dobi je namreč povezana z večjim tveganjem za razvoj displazije kolkov in komolcev. Pri starejših psih je treba pozorno spremljati njihove odzive, saj s starostjo izgubljajo moč in vzdržljivost. Ker si pogosto še vedno močno želijo ustreči lastniku, lahko nadaljujejo z dejavnostjo, čeprav jim telo sporoča, da potrebujejo počitek. Zato so za starejše pse pogosto primernejši krajši, a pogostejši sprehodi.
Velikost psa ni edino merilo
Velikost je pomemben dejavnik, zlasti pri velikih pasmah, ki so bolj izpostavljene ortopedskim težavam. »Raziskave so pokazale, da lahko pretirana telesna dejavnost v zgodnji starosti poveča tveganje za razvoj artritisa pozneje v življenju,« pravi Machell.
Vendar pa to ne pomeni, da majhni psi potrebujejo le nekajminutne sprehode. »To preprosto ne drži. Morda se hitreje utrudijo, vendar lahko pogosto prehodijo enako razdaljo kot veliki psi. Ker pri tem naredijo približno trikrat več korakov, so lahko po takšni dejavnosti celo bolj utrujeni kot psi večjih pasem,« pojasnjuje veterinarka.
Pomembneje od same velikosti je torej, da lastnik upošteva telesno pripravljenost, vzdržljivost in individualne potrebe svojega ljubljenčka.
Zdravstveno stanje in vremenske razmere
Nekatere zdravstvene težave lahko otežijo dolge ali hitre sprehode. Mednje sodijo paraliza grla, ki zoži dihalne poti, bolezni srca in brahicefalični sindrom, značilen za pasme s kratkim gobcem in sploščenim obrazom, kot so buldogi in bokserji. Pomembno vlogo imajo tudi vremenske razmere. Izjemno visoke ali nizke temperature lahko povzročijo toplotno izčrpanost, vročinski udar, podhladitev ali ozebline. Lastniki morajo zato dolžino in intenzivnost sprehoda prilagoditi tako zdravstvenemu stanju psa kot razmeram na prostem.
Ali je pomembno, ali pes živi v stanovanju ali hiši?
Potrebe po gibanju niso odvisne toliko od tega, ali pes živi v stanovanju ali hiši, temveč predvsem od tega, koliko možnosti za gibanje in igro ima.
Lastniki psov v manjših stanovanjih ali mestnih okoljih lahko potrebe svojih ljubljenčkov zadovoljijo z več obiski parkov, daljšimi sprehodi in igro na prostem, svetuje Machell. Psi, ki živijo v hišah z dvoriščem, imajo lahko več možnosti za samostojno raziskovanje in igro. Vendar tudi dostop do dvorišča ne pomeni nujno, da bodo dobili dovolj gibanja in miselnih spodbud. V manjših bivalnih prostorih je zato potrebnega nekoliko več načrtovanja in ustvarjalnosti.
Kako sprehode narediti varnejše in zanimivejše?
Veterinarji lastnikom svetujejo nekaj preprostih ukrepov, s katerimi lahko izboljšajo kakovost vsakodnevnih sprehodov.
Spreminjajte poti. Občasno izberite drugo ulico ali obiščite nov park. Sprememba okolja bo koristila tudi lastniku, psu pa ponudila nove vonjave in dražljaje za raziskovanje.
Bodite pozorni na okolico. Sprehodi naj ne bodo čas, ko se povsem zatopite v telefon ali telefonske pogovore. Loyer opozarja, da morate spremljati dogajanje okoli sebe in ne smete predvidevati, da si vsi ljudje, ki jih srečate, želijo stika z vašim psom.
Uporabljajte ustrezno opremo. Osnovna oprema vključuje dobro prilegajočo se oprsnico, trden povodec, udobno obutev za lastnika in vrečke za pasje iztrebke. Ovratnica ali oprsnica ne smeta biti poškodovani, material pa naj bo dovolj širok, da ustrezno porazdeli pritisk. To je še posebej pomembno pri večjih in močnejših psih.
Poskrbite za prepoznavnost psa. Pes naj ima ovratnico z identifikacijsko oznako, na kateri so kontaktni podatki lastnika. Čeprav je mikročipiranje zelo pomembno, vidna oznaka omogoča, da oseba, ki najde izgubljenega psa, lastnika hitro pokliče.
Ključno je, da sprehod prilagodite svojemu psu
Univerzalnega pravila, koliko časa mora vsak pes preživeti na sprehodu, ni. Medtem ko nekateri odrasli psi potrebujejo tudi do dve uri gibanja na dan, so za druge primernejši krajši in manj intenzivni sprehodi.
Najpomembneje je, da lastnik upošteva starost, zdravstveno stanje in telesno pripravljenost svojega psa ter mu omogoči dovolj priložnosti za gibanje, raziskovanje in miselno stimulacijo. Redni, varni in raznoliki sprehodi so namreč pomemben del skrbi za njegovo zdravje in dobro počutje.
