Vsako leto v decembru se v slovenskih gospodinjstvih vname tiha (ali pa glasna) debata: naj letos postavimo umetno smrečico, ki jo imamo v kleti že pet let, ali gremo po svežo, dišečo naravno smreko? Odločitev ni le estetska, ampak vse bolj tudi ekološka.
Če mislite, da z nakupom umetne smreke rešujete gozdove, se morda motite. Poglejmo, kaj pravijo številke in strokovnjaki.
Mit o reševanju gozdov
Umetna drevesa so izjemno priljubljena zaradi svoje praktičnosti – ne puščajo iglic, veje so vedno popolne in kupimo jih le enkrat. Vendar ima to udobje svojo ceno. Večina umetnih dreves (približno 85 odstotkov) je izdelanih na Kitajskem. Narejena so iz PVC-plastike (polivinilklorid), ki je energetsko potratna za izdelavo in sprošča rakotvorne dioksine. Preden takšna smreka pride v vašo dnevno sobo, prepotuje tisoče kilometrov z ladjami, kar njen ogljični odtis močno poveča. Ko se umetna smreka poškoduje ali se je naveličate, konča na odlagališču. Ker je kombinacija plastike in kovine, jo je izjemno težko reciklirati. V naravi bo razpadala stoletja.
Študije (vključno z analizo organizacije Carbon Trust) kažejo, da morate umetno smreko uporabljati vsaj 10 do 20 let, da bi izničili njen ogljični odtis v primerjavi z naravnim drevesom, ki ga vsako leto zamenjate. Povprečno gospodinjstvo pa umetno smreko zamenja vsakih šest let.
Naravna smreka
Mnogi imajo slabo vest, češ da uničujejo gozd, če kupijo naravno smreko. Vendar je resnica drugačna, če drevo kupite odgovorno. Večina naravnih smrečic, posekanih v Sloveniji, izvira iz redčenja gozdov. To je nujen gozdarski ukrep, med katerim se odstranijo šibkejša drevesa, da imajo druga več prostora in svetlobe za rast. S tem gozdu dejansko pomagate. Mnoga drevesa (zlasti kavkaške jelke) so gojena na kmetijskih površinah posebej za ta namen. Med rastjo, kar traja od sedem do deset let, vežejo CO₂, proizvajajo kisik in ponujajo habitat pticam. Naravno drevo je 100-odstotno biorazgradljivo.
Kam s smreko po praznikih?
Največja težava naravnih dreves nastane, če jih po uporabi zavržemo napačno. Če končajo na navadnem odlagališču (med mešanimi odpadki), med razpadanjem sproščajo metan, močan toplogredni plin.
Zato se velja ozreti na Dunaj, ki je svetovni prvak v reciklaži božičnih dreves. Po mestu januarja vzpostavijo več kot 500 zbirnih mest, na katerih zberejo okoli 170.000 dreves. Podjetje Wien Energie jih termično obdela v sežigalnicah. Rezultat: proizvedejo dovolj energije, da z elektriko in ogrevanjem oskrbujejo več kot 1000 gospodinjstev cel mesec in več kot 3000 gospodinjstev z ogrevanjem. Kot zanimivost naj povemo, da del neškropljenih dreves namenijo celo za hrano kozam na odlagališču Rautenweg.
Kako recikliramo v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji imamo sistem dobro urejen, le uporabiti ga moramo. Komunalna podjetja drevesa zbirajo. V Ljubljani (RCERO) se biološki odpadki predelajo v kompost visoke kakovosti, del pa se uporabi za proizvodnjo bioplina za zeleno elektriko in toploto. Mnogi drevesa zmeljejo v sekance in jih uporabijo za zastirko na vrtu ali za kurjavo.
Strokovnjaki opozarjajo, da odsluženih božičnih dreves – zlasti uvoženih ali tistih iz vrtnarij – nikoli ne odlagajte nazaj v gozd oziroma na »rob gozda«. Čeprav se to zdi naravno, lahko s tem v gozd zanesete tujerodne bolezni ali škodljivce, ki lahko uničijo domače drevesne vrste. Drevo sodi v rjavi zabojnik ali zbirni center!
Kako kupiti najbolj »ekološko« drevo?
Če želite biti letos zares trajnostni, upoštevajte nasvete Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS):
Iščite nalepko ZGS: Vsako leto zavod izda nalepke, ki označujejo drevesa, posekana legalno v slovenskih gozdovih ali na plantažah v Sloveniji. To zagotavlja kratek transport in nadzorovan posek.
Drevo v loncu: Odlična izbira, če imate vrt. Vendar pozor: drevo ne sme biti predolgo na toplem (največ 10 dni), sicer doživi šok in po presaditvi v naravo pogine. Postopoma ga privajajte na temperaturo.
Izposoja drevesa: V tujini in ponekod pri nas se uveljavlja trend izposoje drevesa v loncu, ki ga po praznikih vrnete v drevesnico, kjer raste naprej.
DIY (naredi sam): Najbolj ekološka smreka je tista, ki je ni treba posekati ali izdelati iz plastike. Ustvarite jo iz rabljenih desk, zloženih knjig ali lepenke.
Če že imate umetno smreko, jo uporabljajte čim dlje oziroma vsaj 15 let. Če kupujete novo, izberite naravno, slovensko smreko z nalepko in poskrbite, da po praznikih ne konča na divjem odlagališču, temveč v predelavi za kompost ali biomaso. Tako bo vaš božič resnično »zelen«.
