Med najlepše gorske sakralne objekte v Sloveniji spada cerkev Svetega duha na Javorci. Stoji v izjemnem naravnem okolju Julijskih Alp in z razgledne terase ob cerkvici se razgrinja čudovit razgled na veličasten Rdeči rob, očarljivo verigo Tolminsko-Bohinjskih gora ter zaobjema valovito mehkobo okoliških hribov.
Njeni začetki so tesno povezani z dogajanjem na soški fronti v prvi svetovni vojni. S svojimi rokami in prostovoljnimi prispevki so jo namreč od 1. marca do 1. novembra 1916 gradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade ter ruski vojni ujetniki z namenom, da bi ohranili spomin na mrtve tovariše. Lokacija objekta je bila premišljeno izbrana, kajti kljub bližini fronte je bila za sovražnika neopazna in približno enako oddaljena od najpomembnejših bojnih položajev, ki so bili na Mrzlem vrhu, Slemenu in Rdečem robu. Cerkev je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta, scenografa in slikarja Remigiusa Geylinga, gradnjo pa je vodil madžarski poročnik Geza Jablansky.
Knjiga mrtvih vojakov
Spominsko obeležje stoji na pobočju, ki je na nadmorski višini 571 metrov, do katerega vodi mogočno stopnišče. Cerkev je zgrajena iz lesa in stoji na kamnitih temeljih. Njen spodnji del je postavljen iz nepravilnih blokov kamna, ki so ga vojaki lomili v neposredni bližini; iz podobnega gradiva sta zgrajena tudi stopnišče in razgledna terasa.
V knjigo mrtvih je zapisano 2565 imen padlih vojakov. Vojaki so kar tri mesece vžigali imena v trde hrastove plošče, narejene iz zabojev za strelivo. Med posebnosti spada tudi posvetilo: »O, nepozabni junaki Slemena, Mrzlega vrha in Vodil vrha, ki jih ti zidovi skrivajo in ohranjajo žive! Večni mir in občudajoča hvaležnost prihodnjih rodov vas bodo poplačali za pogum in zvestobo, ki ste ju dokazali v hudih bojih in ki ste ju zapečatili s hrabro smrtjo.« Večina teh vojakov je pokopanih na pokopališču Loče pri Tolminu.
Sakralni objekt je zgrajen v secesijskem slogu. Zanimiv je zvonik s sončno uro nad vhodom, ki predstavlja simbol minljivosti človeškega in stalnosti narave, z napisom Pax (mir) in Indivisibiliter ac inseparbilter (nedeljiva in neločljiva) ter z dvojnim grbom avstro-ogrskih dežel. V notranjosti je secesijski oltar, ki je v obliki križa z mozaično upodobitvijo Svetega duha v podobi goloba. To enkratno stvaritev pripisujejo Tirolcu Antonu Perathonerju iz St. Ulricha. Domneva se, da se je cerkvica ohranila vse do danes ravno zaradi napisa Ultra cineres hostium ira superest (sovraštvo ne sega prek pepela umrlih), ki je nastal leta 1916. Med vojno je bila v cerkvici vsako nedeljo maša, ki so jo hodili poslušat katoličani, protestanti, pravoslavci, judi, muslimani in celo ateisti, zato je zgornji stavek povsem razumljiv.
Del evropske dediščine
Danes cerkev ni samo enkraten umetnostni biser, ohranila je tudi simbolno vrednost složnosti in miru. Obiskovalce spominja na grozote vojne in hkrati kliče k spravi ter k notranjemu in trajnemu miru. Objekt je bil večkrat obnovljen, zadnja obnova je potekala med letoma 2017 in 2020. Projekt je vključeval celovito restavriranje, sanacijo strehe, nujna dela na lesenih konstrukcijah ter konservatorsko-restavratorske posege na notranjosti, zlasti na znamenitih lesenih ploščah s priimki padlih avstro-ogrskih vojakov. Slovenska vlada je leta 1999 spominsko cerkev Svetega duha na Javorci razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Odbor za evropsko dediščino pa je 25. januarja 2007 priznal pravico do znaka evropska dediščina.
Enostavni izlet na vrh
Cerkev je za obiskovalce odprta sezonsko, običajno od pomladi do jeseni. V poletnih mesecih (od 25. junija do 31. avgusta) je cesta zaprta za promet, dostop je omogočen le z organiziranimi avtobusi iz Tolmina. V vsakem primeru je lepo videti večje zanimivosti tega območja, recimo Pološko jamo, ki je ena največjih in najdaljših gorskih jam v Sloveniji, a brez posebne opreme in vodnika ogled ni mogoč, pa tudi izvir in slikovita korita Tolminke, ki prav nič ne zaostajajo za koriti Zadlaščice s čudovitimi Skakalci in zagozdenim balvanom, ki ga imenujejo Medvedova glava.
Običajni in najlažji dostop je iz Tolmina, ki leži na pomolu med rekama Sočo in Tolminko. Iz kraja gremo peš ali se peljemo z avtomobilom proti severu skozi vas Zatolmin. Po osem kilometrov dolgi makadamski cesti nad koriti Tolminke pridemo do planine Srednjica v Pologu. Avto je mogoče pustiti ob cesti, nato nadaljujemo peš proti cerkvici, ki jo dosežemo po dobrih petnajstih minutah. Za korita Tolminke in korita Zadlaščice pa je treba že v Zatolminu slediti smerokazu za Čadrg. Pred vstopom v Triglavski narodni park je parkirišče, s katerega nam lična tabla pokaže pot do korit Tolminke oziroma do korit Zadlaščice.
