Gostilna pri hrastu je prejela prestižni znak Gostilna Slovenija kot priznanje, ki ga podeljuje Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije z željo, da se tradicija dediščine kulinarične prepoznavnosti ohrani in neguje kot dodana vrednost slovenskega turizma. Poleg tega je lastnik gostilne Milan Stjepanovič prejel še okoljski certifikat Zeleni ključ.
Rdeča vrtnica kot lepota in okus Goriške
Predsednica sekcije gostincev pri Obrtni zbornici Slovenije Patricija Furlan, Milan Stjepanovič in njegova ekipa iz kuhinje in strežbe, turistični delavci in gostinci Goriške, gostje in novinarji smo doživeli trenutek, ki se zdi v času hitre, preproste in s tujimi vplivi začinjene hrane še posebej pomemben. Najprej zaradi naziva gostilna in potem zaradi hrane, ki na krožnike postavlja domačo, lokalno, avtentično hrano. Tokrat je na mizah cvetel in žarel kralj goriške zemlje – solkanski radič.
Gostilna pri hrastu ima v svoji tradicionalni ponudbi vedno tudi solkanski radič, ki smo ga prepoznavali kot rdečo kulinarično čipko na krožnikih, predstavljenih kot »meni s solkanskim radičem«: bil je okras mariniranega rostbifa, radičev čatni, sotiran radič, polnilo pri pripravi piščančje rulade, radičeva marmelada in dodatek k sladici iz kostanjeve čokoladne rezine, sorbeta in sladoleda.
Blagovna znamka Gostilna Slovenija
Gostilna je naša kulturna, zgodovinska in kulinarična dediščina. Skozi čas so te ljudske institucije napredle tipične jedi, pogojene z lokalno dediščino in izkristalizirane iz domačih običajev, potreb, nabora sestavin in kuharskih spretnosti. Gostilne so eden od stebrov ponosa našega turizma in še vedno del prehranjevalne kulture domačinov. Zato je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije že leta 2011 osnovala blagovno znamko kot pomoč in nagrado vsem tistim, ki jim kulinarika in hrana tako ali drugače krojijo življenje. Skozi leta so jim malce pošle moči, a so jo lani znova aktivirali, podelili nove naslove in izpostavili nova imena, zadnje decembra z Gostilno pri hrastu.
Gostilna, točka za ustavljen korak
Gostilne so v Sloveniji od nekdaj spremljale njene ljudi in prišleke. Od rojstva do smrti so bile zibelke čustvenih, ekonomskih in poslovnih trenutkov. Zatočišče žalostnih in veselih duš, kraj poslovnih dogovorov, mešetarske skrivalnice, spovednice velikih in malih grehov, uteha za utrujene od poti, mizica pogrni se za lačne, romarska pribežališča, furmanske postaje, splavarska sidrišča. Točke za ustavljen korak, z različnimi razlogi za postanek.
Katja Kavčič, mati Tomaža Kavčiča, je takrat, ko je v Gostilni pri Lojzetu še v skromnih razmerah ustvarjala veliko kuhinjo (zgled o zavesti, kaj je gostinstvo in kdo je gostinec, ter posluh za kompozicijo hrane je od tam srkal sedanji velikan gostinstva, cesar Zemona in zgled številnemu podmladku in uveljavljenim upravljalcem kuhalnic), ponavljala mantro: »Bodi pozoren do tistega, ki vstopi v gostilno! Lahko je žejen, lahko je lačen, lahko pa je potreben družbe in tople besede! Zato smo mi tukaj!« V teh besedah je zajet temperament gostilne, karakter pa ji dajejo ljudje iz kraja in popotniki. Zato prava gostilna nikoli ne more biti zgolj obrat, kjer se lahko kupi hrana in pijača!
Terezija Rogina iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, ki je več kot 60 let duša gostilne Rogina, ta je zdaj v rokah vnuka Tončka, je bila priča razcvetu in zatonu gostilne, za katero pravi, da je bila včasih slika vasi, središče kraja. Njihova gostilna je bila center zgodbe o življenju Podgorja. Bila je podaljšana mostna tehtnica za tehtanje vsega, od volov, lesa do premoga in vsega drugega, kar je bilo treba »zvagati«. »Ljudje so pri nas jokali, vriskali, plesali in peli. Vsi vaški dogodki so se zajedli v te stene … Potem pa je gostilna vse bolj in bolj postajala mesto za hrano. Začetki so bili skromni, od kolin in kur do z modo obarvane hrane. Že včasih so se ljudje pri nas klanjali restanemu krompirju in še danes je tako! Zdaj gostje največkrat naročijo divjačino, pa seveda naš štrudelj! In potem jedilnik ponuja še veliko več …«
Popotnikom, ki raziskujejo Koroško, iščejo dobro gostilno in ne poznajo Podgorja, zgolj namig, poiščite ta kraj. Gostilna Rogina je zaprta vsak prvi vikend v mesecu, med tednom tudi po 16. uri. Seveda pa se vrata za vsak dogovor odprejo na stežaj.
