Vsak kraj, vsaka lokacija ima svojo pomembno kulturno dediščino. Vsi ti kraji razpolagajo s turističnimi viri, ki vključujejo naravno, kulturno ter tudi neoprijemljivo, nesnovno dediščino. Prav to dediščino center obiskovalcem predstavlja skozi interpretacijsko zgodbo.

DUBoak (izgovarjava: /du:bok/) ima vlogo interpretacijskega centra, katerega poslanstvo so raziskovanje, ohranjanje in prenašanje kulturne dediščine. Od tega, kako dobro poznamo lastno dediščino, je odvisno tudi, koliko cenimo sami sebe, kako spoštujemo druge in koliko bodo drugi cenili nas.

DUBoak, interpretacijski center pomorske dediščine, vas bo spomnil na bogato pomorsko dediščino kraja, kulturo jadranja (plovbe) in sobivanje otočanov z morjem in gozdom / Foto: Fran Karabaić

DUBoak, interpretacijski center pomorske dediščine, vas bo spomnil na bogato pomorsko dediščino kraja, kulturo jadranja (plovbe) in sobivanje otočanov z morjem in gozdom. Foto: Fran Karabaić

Dve tematski celoti: drmune in pomorska dediščina

Sodobno opremljen interaktivni prostor je razdeljen na dve tematski celoti. Prvo sestavljajo dubašljanski drmune, drugo pa pomorska dediščina. Nikjer se ti dve celoti ne prepletata in ne določata druga druge tako močno kot prav v Dubašnici.

Tu boste spoznali zgodovino Dubašnice – na videz skromno, a izjemno vplivno. Majhni dogodki so skozi stoletja puščali globoke sledi, tako kot voda izdolbe tudi najtrši kamen. Prav stoletja odgovornega odnosa do narave so oblikovala današnje dubašljanske drmune kot enega izmed najbolj slikovitih primerov trajnostnega gospodarjenja z gozdom.

Dub – hrast, ki je oblikoval Dubašnico

V Dubašnici vse izhaja iz duba (hrasta). Dub je Dubašnici dal ime, igra usode pa je določila tudi njen videz in popolnoma oblikovala podobo njenih gozdov skozi način gospodarjenja z lesom kot virom – nekoč predvsem v ladjedelništvu, pozneje pa tudi v trgovini z drvmi. Ob vstopu na notranjo razstavo centra vas pozdravi stiliziran, mističen dubašljanski drmun, ki pripoveduje zgodbo o hrastu, svetem drevesu Dubašnice. Hrast medunac (lat. Quercus pubescens) je listopadno drevo iz rodu hrastov, družine Fagaceae. Dubašnica na otoku Krku je dobila ime prav po dubovem gozdu, kar je drugo ljudsko ime za hrast medunac.

Hrast medunac je submediteranska vrsta, ki raste od sredozemskih obal globoko v notranjost celine. Razširjen je od zahodne Evrope do zahodne Azije, posebnega pomena pa je prav za Dubašnico. Gozdovi hrasta medunca imajo turistično vrednost, izboljšujejo hidrološke razmere in povečujejo količino pitne vode. Zgodba o trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri v Dubašnici se živi skoraj od samih začetkov.

Barke, ki so zaznamovale Malinsko

Guc, pasara, bracera in loger so zaznamovali Malinsko tako, kot to zmore le ladja. Bracera in loger sta bila tovorni ladji, ki sta iz Porta in Malinske neštetokrat zapluli proti Benetkam in Reki.

Še večji pomen pa sta imela guc in pasara – čolna, ki ju še danes gradijo na istem mestu in na enak način kot v tistih, danes že davnih časih. Prelepa pasara z elegantnimi linijami se naslanja na bogato tradicijo gradnje guca, ki je pred njo zaznamoval ta mirni zaliv.

Medtem ko sta bila guc in pasara namenjena predvsem manjšemu ribolovu, sta imeli bracera oziroma »velika barka« in loger povsem posebno vlogo – vlogo, po kateri je bila Dubašnica znana po vsem Jadranu. Ti veliki ladji sta prevažali kurilni les za potrebe Benetk in Reke.

Samo ime DUBoak je nastalo kot nekakšna besedna igra, kombinacija lokalne »dubašljanske« besede dub, ki tako poimenuje hrast »medunac« (quercus pubescens oz. po slovensko puhasti hrast), in besede oak, ki pomeni isto v angleščini, jeziku, ki je v zadnjih 100 letih postal (evropski) lingua franca. / Foto: Fran Karabaić

Obiskovalci lahko sestavijo svojo ladjico iz lesenih sestavljank. Foto: Fran Karabaić

Zgodbe, osebnosti in pomorski izrazi

V centru boste izvedeli in videli še marsikaj zanimivega: kdo je bil Joannes Clobucciarich Fluminensis oziroma Ivan Klobučarić, kaj je ladva, zakaj so bili pomembni barkarijoli v Malinski in še veliko več. Zunanji del centra sestavljajo – ladje. Da, ladje. Spoznali boste, videli in se celo zapeljali s pasarami Božjan, pasara MK 73 in pasara MK 34 Iva. Videli boste malinsko laterno in izvedeli, da je bilo prav tu postavljeno najstarejše uradno pristaniško svetilo na otoku Krku.

Malinska je eden zadnjih krajev na Kvarnerju, ki še vedno ohranjajo operativen škver – majhno družinsko ladjedelnico, v kateri še danes nastajajo barke enakih linij, na istem mestu, že skoraj 150 let. Obisk malinskega škvera je nepozabno doživetje.

Virtualno potovanje v 19. stoletje

Poleg notranje in zunanje razstave vas v centru čaka tudi virtualna izkušnja. Nataknite si očala za navidezno resničnost in skočili boste v sredino 19. stoletja ter odpotovali iz Malinske v Benetke. Kot v časovnem stroju se boste vrnili v obdobje, ko so sredi 19. stoletja iz Malinske izplule ladje, naložene z lesom, proti Benetkam. Kako je bilo pluti v tistih časih, kako je bila videti ladja, kako je bilo sredi nevihte – vse to boste doživeli in videli v interpretacijskem centru DUBoak. 

Priporočamo