Alpe so se letos spremenile v pravi smrtonosen poligon. Potem ko je bil začetek zime skop s snežnimi padavinami, je februar poskrbel za obilne pošiljke po celotnem alpskem prostoru od Francije do Slovenije. V kratkem času so padle velike količine snega, od 12. do 20. februarja pa so bile razmere po Alpah resnično skrajne, s čimer se je plazovna nevarnost povsod povišala na visoko in najvišjo stopnjo.
Ponekod v Švici se je dvignila na peto stopnjo, kar se zgodi le redko. Samo v treh dneh je zapadlo meter snega, v tednu dni pa kar dva metra in pol. Plazovi so v kantonu Wallis (Valais), ki je znan po mondenih smučiščih, kot je Zermatt, hrumeli do dolin, ogrožene so bile cestna infrastruktura in posamezne stavbe, iztiril je vlak. Sredi februarja so bile celotne doline odrezane od sveta in smučarska središča zaprta, pod plazovi pa je umrlo 13 ljudi. Tudi Italija je v času olimpijskih iger dobila ogromno pošiljko snega, ki je privabila na zrak turne smučarje in pohodnike, to pa se je končalo s 13 mrtvimi v samo tednu dni na območjih od Lombardije do Benečije, deset od njih je umrlo v plazovih. V Avstriji je ponekod na Tirolskem in Predarlskem še pretekli konec tedna veljala četrta stopnja plazovne ogroženosti, v letošnjem letu pa je zaradi plazov v Avstriji umrlo že 26 ljudi, kar je precej več od dolgoletnega povprečja; samo med 15. in 24. februarjem so v Avstriji zabeležili 14 mrtvih zaradi plazov. Na Tirolskem pa so med 13. in 19. februarjem zabeležili kar 174 sproženih plazov.
Tudi francoske Alpe so ta čas lepo obložene s snegom, toda ta je terjal visok davek, kar 28 mrtvih zaradi plazov, pa smo šele sredi sezone. To je največ od sezone 2020/21, ko je v plazovih v Franciji izgubilo življenje 40 ljudi. Sredi februarja je tudi v Chamonixu, meki evropskega alpinizma, plazovna nevarnost dosegla najvišjo, peto stopnjo, kar se je zgodilo prvič po 17 letih. Popularna smučišča, kot so La Plagne, Les Arcs, La Grave, Peisey-Vallandry, pa so ostala zaprta.
Plazovi terjajo vsako leto v gorah svoj davek, toda letošnja zima je v Alpah resnično alarmantna. V celotnem alpskem prostoru je po podatkih EAWS (European Avalanche Warning Service) zaradi plazov letos umrlo že skoraj sto ljudi, kar je bistveno več kot ponavadi. Vsakoletno povprečje je okoli sto ljudi.
Dobra preventiva
V slovenskem visokogorju, kjer je v zadnjem mesecu prav tako padlo veliko snega in je bila nevarnost plazov v visokogorju velika, gorski reševalci niso posredovali zaradi plazov in Slovenija kot edina alpska država v tem času ni imela smrtnih žrtvah.
Kot je pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar, so razlogi za to gotovo preventivna opozorila, gorski reševalci in mediji so namreč v preteklih dneh veliko opozarjali na povečano nevarnost plazov.
»Tistih nekaj dni, ko je bila nevarnost res velika, ljudje niso šli v gore. Prepričan sem, da smo s preventivnim opozarjanjem največ naredili. Ko je bila četrta stopnja nevarnosti plazov, smo opozarjali na nevarnost na družbenih omrežjih, opozorila so bila v vseh osrednjih medijih, mediji so nas vprašali za mnenje in to se je na koncu gotovo poznalo. Drug razlog, da ni bilo nesreč pri nas, so verjetno tudi nesreče, ki so se zgodile v naši soseščini, Italiji in Avstriji. Ko so ljudje videli, koliko smrtnih žrtev je bilo v Avstriji, so zaznali, da je stvar resna in da razmer ne gre podcenjevati,« je povedal Gregor Dolinar.
V letošnjem letu naši gorski reševalci še niso posredovali zaradi plazov, medtem ko so v lanskem letu v istem obdobju, torej od 1. januarja do 24. februarja 2025, posredovali enkrat, v celotnem letu 2025 pa 11-krat. Še posebej zahtevno je bilo reševanje po tragični nesreči v plazu pod Toscem, ki je vzel tri življenja. V Sloveniji je nesreč zaradi plazov relativno malo, povečajo se v snežno obilnih zimah. Taka je bila sezona 2020/21, ko so reševalci posredovali v desetih nesrečah zaradi plazov, leta 2024 in 2018 sedemkrat, so pa bila v zadnjih desetih letih tudi leta, ko posredovanj zaradi plazov ni bilo (2017, 2019 in 2020).
Smučanje izven prog
Kaj se torej dogaja, da je smrtni davek snežnih padavin po Alpah tako velik? Kot pojasnjujejo strokovnjaki za plazove in gorski reševalci v Alpah, so največjo nevarnost za velike in tudi ekstremno velike snežne plazove povzročile sveže in močne snežne padavine, torej pravi snežni viharji v kombinaciji z vetrom, ki je delal zamete. Te izjemno velike količine snega so padle na že obstoječo snežno površino, pod katero so bile šibke notranje plasti snega. Velika teža novega snega na teh šibkih plasteh je ustvarila krhke razmere in v njih je bil prehod že enega samega smučarja zaradi teže snega dovolj, da se je sprožil plaz, ali pa je to povzročila že sama naravna preobremenitev.
Vremenska okna lepega vremena in pomanjkanje snega v začetku zime so v gore privabili številne ljudi. Matematika je povsem preprosta: več ljudi v gorah, velika nevarnost proženja plazov, posamezniki, ki se odpravljajo na plazovom izpostavljena mesta, lažen občutek varnosti. Rezultat tega je več nesreč, tudi tragičnih.
Kot so na primer opazili v Franciji, so imeli vsi nedavni smrtonosni plazovi isti vzrok za nesrečo: vremenske motnje, ki so prinesle močno sneženje in veter, potem pa jasno vreme, ki je ljudi spodbudilo k odhodu v naravo, zlasti izven urejenih smučišč, kjer snežne razmere niso bile stabilizirane.
Samokritičnost in preudarnost
Naraščajoč trend smučanja izven urejenih prog vodi do večjega tveganja, kljub opozorilom o plazovih. »V približno 90 do 95 odstotkih žrtve plazov same sprožijo plaz ali pa to stori nekdo v njihovi skupini. Razlog za porast tega je preprosto več množičnosti oziroma smučanja izven urejenih prog,« je prepričan mednarodni strokovnjak za plazove Henry Schniewind.
»Če se podamo na aktivnosti izven urejenih prog, svetujemo, da smo samokritični in preudarni. Presodimo, ali smo za to usposobljeni, predvsem v zimskih razmerah. Smučišča so nadzorovana okolja, okolje izven prog pa ni kontrolirano. Tam vstopamo na območje naravnega, gorskega sveta, kjer prihaja do nekontroliranih naravnih pojavov, kot je proženje snežnih plazov, in kjer pomoč ni vedno mogoča in takojšnja, teren pa zahteva dodatno previdnost in opremo, ki na urejenih smučiščih ni potrebna. Govorimo o plazovnem trojčku,« poudarja Gregor Dolinar in spomni na dogodek izpred let na Krvavcu, ko je smučar odsmučal izven smučišča, čez ograjo na drugo stran pobočja, potem pa se je sprožil plaz in smučar je umrl.
»Eno so urejene proge, kjer upravljalci smučišč poskrbijo, da so stvari varne. Toda že nekaj metrov od proge, deset minut peš od smučišča, na drugi strani ograje, so lahko razmere povsem drugačne in tam veljajo druga pravila. Pri nas je tega manj kot v tujini, ker imamo nižje hribe in manj visokogorskih smučišča, toda treba se je zavedati, da je izven smučišč gorski svet,« še pravi Gregor Dolinar, ki opaža, da popularnost smučanja izven prog narašča, snežnih dni je vedno manj, in ko je sneg, želijo ljudje ne glede na nevarne razmere to izkoristiti. »Ne čakajo, ker potem snega ne bo več, in nekateri ob tem preprosto tvegajo preveč,« misli sklene sogovornik.
