Ste že slišali za Notranjski trikotnik? Gre za kraško območje med Cerkniškim jezerom, Pivško kotlino in Planinskim poljem, ki je prepredeno s podzemnim sistemom kraške Ljubljanice. Ta ustvarja tudi izjemen svet jam, ki ne slovijo le po kapniških oblikah, temveč predstavljajo tudi edinstveno življenjsko okolje, med drugim za človeško ribico in podzemskega hrošča drobnovratnika. Prav ta izjemna biotska raznovrstnost Notranjskega trikotnika v svetovnem merilu vsem nalaga odgovornost, da jo ohranimo za prihodnje rodove. Umeščen je v evropsko omrežje varstvenih območij Natura 2000, ki so jih določile države s ciljem, da ohranimo živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi.
Med letoma 2017 in 2023 je na tem območju potekal tudi projekt Kras.re.vita, katerega nosilec je bil Notranjski regijski park. Vrednost projekta je znašala 5,7 milijona evrov, od tega sta 80 odstotkov sredstev prispevala Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Ključni cilj: izboljšanje stanja naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju – skupno na 232 hektarjih površine.
Cerkniško jezero, čudež narave
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu možno na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik. Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži od pet do devet mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 kvadratnih kilometrov, ko pa je vode največ, površina jezera meri skoraj 26 kvadratnih kilometrov. Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji.
Tu je možno opaziti več kot 276 vrst ptic, kar je polovica vseh evropskih vrst, in 45 vrst sesalcev, polovico vseh evropskih vrst sesalcev. Na območju Cerkniškega jezera leta 125 vrst dnevnih metuljev, kar je slaba tretjina vseh evropskih vrst. Tu mresti tudi 15 vrst dvoživk, skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk … Biotska pestrost tega območja je res izjemna!
»V okviru projekta Kras.re.vita smo na Cerkniškem polju obnovili dvojni okljuk ponikalnice Stržen (Jezerščica) na Belem bregu, ki je bil v preteklosti močno reguliran,« pojasni Dejvid Tratnik, profesor geografije in zgodovine, zaposlen v javnem zavodu Notranjski regijski park, ki je bil koordinator projekta Kras.re.vita in vodja zemeljskih del. Kar šest let je vodil obnovo 2,5-kilometrskega dela vodotoka Stržen na Cerkniškem polju. »V začetku 20. stoletja so namreč predvsem zaradi želje po boljših obdelovalnih površinah zasuli oba meandra, naravno strugo pa spremenili v raven kanal, po katerem je voda hitreje odtekala. Z obnovo smo strugi vrnili njen naravni potek in s tem dosegli, da se bo voda v njej zadrževala dlje časa. Tako se bo povečala vodna površina, posledično se bo okrepila njena samočistilna sposobnost, izboljšale pa se bodo tudi življenjske razmere za vodne ptice, denimo raco kostanjevko in malo tukalico.«
Mala tukalica, kosec, kostanjevka, pisana penica
Voda naj bi se sedaj v sami strugi zaradi obnove okljukov vodotoka Stržena zadrževala od 20 do 25 dni na leto dlje. V luči vse večjega globalnega segrevanja pa to izboljšuje življenjske razmere za mnoge, tudi druge ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so vezane na vodo – rake, ribe, dvoživke, denimo velikega pupka, hribskega urha, ter vodne in obrežne rastline. Zahvaljujoč projektu se je izboljšal tudi življenjski prostor ptic, zlasti pisane penice, male tukalice, kostanjevke in kosca. Območje presihajočega Cerkniškega jezera je namreč najpomembnejše območje za to ogroženo vrsto ptice v Sloveniji.
Nekateri podatki kažejo, da smo ljudje v samo 20. stoletju uničili kar 75 odstotkov svetovnih mokrišč. Z ohranjanjem Cerkniškega jezera kot mokrišča tako prispevamo k pozitivnim spremembam. Vemo, da so mokrišča naravni zbiralniki vode, delujejo kot naravne čistilne naprave. Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo. Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.
V okviru projekta Kras.re.vita so postavili tudi lesene opazovalnice in »doživljajske« pripomočke, s katerimi lahko izletniki na zanimiv, interaktiven način spoznavajo bisere Cerkniškega jezera. Poti obiskovalce preusmerjajo z območij, kjer gnezdijo ogrožene vodne ptice ali kjer redno prehajajo zveri, in od tam, kjer raste občutljiva vegetacija blatnih tal – vse to so pomembni deli presihajočega Cerkniškega jezera. Usmerjanje turističnega obiska je nujno tudi zaradi dejstva, da to območje vsako leto obišče vse večje število izletnikov. To ne preseneča.
Že pred več kot 300 leti je bil nad Cerkniškim jezerom navdušen tudi Janez Vajkard Valvasor, ki je v svoji Slavi vojvodine Kranjske zapisal: »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.«
Planinsko polje je polje brez njiv
Drugo območje ukrepov v okviru projekta Kras.re.vita je bilo Planinsko polje, tipično kraško polje, ki se razteza na okoli 11 kvadratnih kilometrih površine. Tu gnezdijo kosec, ptica selivka iz družine tukalic, ki je dobila ime po oglašanju »krek-krek«, kar se sliši podobno klepanju kose, pisana penica, pri kateri je zanimiva popolna menjava peres, rjavi srakoper in vodomec. Po polju teče reka Unica, ki priteče na plano iz Planinske jame in se počasi vije do ponorov na drugi strani polja. Reka občasno prestopi bregove, poplavi travnike in njive, ob večjih poplavah pa tudi cesto, ki povezuje vasi na obeh straneh polja. Poplave se pojavljajo večkrat na leto, pogostejše so v pozni jeseni in zgodnji pomladi, trajajo pa od nekaj dni do dva meseca. Najvišja voda sega 10 metrov nad nivo polja in takrat 40 milijonov kubičnih metrov vode zalije 10 kvadratnih kilometrov površin. V zgodovini je bilo več poskusov preprečevanja katastrofalnih poplav, ki so na več mestih spremenili naravno strugo Unice in požiralnike ob robu polja. Po drugi svetovni vojni je bilo tudi več zamisli o akumulaciji vode na polju in o podzemnem rovu proti Ljubljanskemu barju za hidroelektrarno.
Snovalci projekta Kras.re.vita so se odločili drugače. »Kot primer dobre prakse obnove nekdanjega stanja smo testno zasuli manjši osuševalni jarek in odkopali nekaj zasutih naravnih depresij. S tem se bo na manjšem delu polja izboljšalo stanje habitatnega tipa presihajoča jezera in vrst ptic kostanjevka ter mala tukalica. Omenjeni posegi pa na večanje poplav na samem polju ne bodo imeli vpliva,« razloži Dejvid Tratnik iz Notranjskega regijskega parka. Med drugim so izboljšali tudi življenjsko okolje navadnega netopirja, ki je evropsko pomembna vrsta, Planinsko polje je namreč drugo največje kotišče te vrste v Sloveniji. »V zvoniku cerkve sv. Marjete v Dolenji Planini se vsako leto združuje v porodniško kolonijo od 800 do 1300 samic, ki spomladi skotijo mladiče in celo poletje skrbijo za njih. Tako se je v dolgih letih nabrala kar precejšnja količina iztrebkov,« na spletni strani projekta pišejo snovalci. V okviru Kras.re.vita so gvan (izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev) odstranili, vzpostavili so tudi enostaven dostop do podstrehe zvonika in s tem omogočili vzpostavitev sistema rednega odstranjevanja gvana.
Travniška morska čebulica
Z vzpostavitvijo rednega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so poskrbeli za habitatne tipe vlažni travniki z modrim stožkovjem, bazična nizka barja in hidrofilna visoka steblikovja ter za vrste živali, kot so kosec, pisana penica, veliki pupek, ter za rastlinske vrste, kot je travniška morska čebulica. Planinsko polje je namreč edino večje znano nahajališče travniške morske čebulice v Sloveniji. Najpomembnejši vzrok za upadanje populacije travniške morske čebulice je močno gnojenje mokrotnih travnikov. Brez naravi prijazne kmetijske politike bo njena številčnost še naprej hitro upadala. Povsem možno je, da bo vrsta v desetih letih na tem območju na robu izumrtja ali pa bo povsem izginila. V okviru projekta so v izogib temu naredili več korakov, med njimi odkupili 2,7 hektarja zasebnih zemljišč s pomembnejšimi rastišči travniške morske čebulice in zemljišč, primernih za doseljevanje vrste.
Turistično-izobraževalno središče Ravbarjev stolp
V okviru projekta, ki je sledil izhodiščem Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in je eden od prednostnih projektov za izvedbo v okviru Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020), je tudi obnova Ravbarjevega stolpa pri Planini. V pritličju ter kletnih prostorih urejajo interpretacijsko izobraževalno središče. V središču bo poleg interpretacije o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev Planinskega polja možno poseči tudi po tiskani brošuri, ki bo primeren vodnik po zakladih Planinskega polja. Prav tako je bilo na Jakovški grič umeščeno razgledišče z urbano opremo in interpretacijskim sklopom, ki omogoča ogled Planinskega polja z obrobja. Obiskovalce so tako pritegnili k opazovanju s primerne razdalje, s tem pa pticam in drugim vrstam, ki živijo na osrednjem območju polja, zagotovili potreben mir v njihovem življenjskem okolju.
