Čisto vsi osvajalci pa niso odobravali tovrstnega početja. Eden najbolj znanih je bil Gonzalo Guerrero. Rojen je bil v Palosu na jugu Španije nekje v zadnjih desetletjih 15. stoletja in je bil eden izmed prvih Evropejcev v novem svetu. Leta 1511 je petnajst mornarjev doživelo brodolom, potem ko je njihova ladja nasedla pred obalo Jamajke. V prizadevanju, da bi se rešili, so zgradili splav in vodni tokovi so jih odnesli po morju do obal polotoka Jukatan. Ko so dva tedna kasneje pod nogami spet začutili trdno zemljo, je bilo le še deset preživelih. Te so takoj zajeli lokalni Maji. Nekatere od njih so žrtvovali bogovom, Guerrero in njegov tovariš Geronimo de Aguilar pa sta postala sužnja.
Njuna usoda je bila precej različna. Guerrero si je s svojim vojaškim znanjem pridobil svobodo, iz krščanstva prestopil v majevsko vero in se poročil s poglavarjevo hčerko. Njuni trije otroci veljajo za prve mestice na ameriških tleh. Nasprotno pa je de Aguilar ponovno stopil v stik z Evropejci, ko je leta 1519 Hernan Cortes osvajal azteško kraljestvo v osrčju Mehike. Cortes je oba povabil k sodelovanju. Aguilar je vabilo sprejel in skupaj z dono Marino ali La Malinche postal nepogrešljiv prevajalec, ki je omogočil uničenje azteške civilizacije.
Bitke z osvajalci
Guerrero je namesto vojaškega podviga izbral družinsko življenje in postal čisto pravi Maj. Ti so še kako dobro znali izkoristiti njegovo vojaško znanje in poznavanje nasprotnika. Španski konkvistadorji so bili v svojem iskanju zlata nenasitni in so rušili vse pred seboj. Njihov namen, podjarmljenje majevskih plemen, je bil tako logičen cilj.
Prav Guerrero, zdaj vojaški poveljnik enega izmed plemen, je bil tisti, ki je domačine prepričal, da bradati belci niso dolgo pričakovani bogovi, ki naj bi prišli z vzhoda, in da so umrljivi ljudje. Prav tako je razblinil dvome o tem, ali prinašajo le smrt in uničenje. Vojaške izkušnje je lahko prav hitro ponovno uporabil. Guerrero je bil tisti, ki je odbil pohod konkvistadorjev Francisca de Monteje v letih 1527 in 1528 ter Alonsa de Avile v letih 1531 in 1533.
Pa vdorov še kar ni bilo konec. Leta 1536 je Pedro de Alvarado poskušal osvojiti območje današnjega Hondurasa. Trčenje obeh vojska je bilo neizogibno. Srečali sta se na bregovih reke Ulua. Guerrero, ki je vodil vojsko plemena Chetumal, je prav v tej bitki končal življenje. Padel je pod strelom arkebuze v za tiste čase precej visoki starosti – 66 let.
Pustošenje Špancev in v nadaljevanju tudi drugih tujih sil v novem svetu je potekalo še naprej. Zadnji majevski odpor je bil zlomljen šele konec 17. stoletja.
Ostal pa je spomin na španskega konkvistadorja, ki je zavrnil svoje rojake, postal domačin in vodil domorodna ljudstva v brezupnem poskusu, da bi ohranili svobodo.
