Vsako leto 21. februarja obhajamo mednarodni dan maternega jezika. Unesco je ta dan razglasil v spomin na študente, ki so leta 1952 v Bangladešu dali življenje za pravico do uporabe svojega jezika, in z namenom spodbujanja jezikovne ter kulturne raznolikosti.
Materni jezik je več kot le orodje za sporazumevanje. Je prvi glas, ki ga slišimo, jezik, v katerem čustvujemo, sanjamo in s katerim prvič poimenujemo svet okoli sebe. Je temelj naše identitete in most do dediščine naših prednikov. Nelson Mandela je dejal: »Če človeku govoriš v jeziku, ki ga razume, si bo to zapomnil. Če mu govoriš v njegovem maternem jeziku, se mu bo to vtisnilo v srce.«
Za nas ima slovenščina neprecenljivo vrednost. Skozi zgodovino nas je prav jezik ohranil kot narod. Kljub majhnosti je slovenščina izjemno bogata; s svojo dvojino, pestrostjo narečij in liričnostjo se postavlja ob bok največjim svetovnim jezikom.
Vendar pa so jeziki danes ogroženi. Ko umre jezik, z njim izgine edinstven pogled na svet. Zato ta dan ni le praznik, temveč opomnik: negujmo svojo besedo, berimo v materinščini in jo prenašajmo naprej. Ko varujemo jezik, varujemo svojo bit.
