Ne glede na to, ali vas privlačijo kulturni festivali, neokrnjena narava ali športni dogodki svetovnega razreda, leto 2026 prinaša sveže in navdihujoče izkušnje. Pripravite kovčke in se odpravite na raziskovanje desetih izjemnih evropskih destinacij.
1. Milano, Cortina d'Ampezzo in Verona, Italija – zimske olimpijske in paralimpijske igre
Zimske olimpijske igre se bodo začele 6. februarja 2026 in trajale do 22. februarja z otvoritveno slovesnostjo na legendarnem stadionu San Siro v Milanu ter sklepnim dogodkom v starodavni Areni v Veroni. Tekmovanja bodo potekala v treh slikovitih regijah: Lombardiji, Benečiji in Trentinu - Zgornjem Poadižju. Med 6. in 15. marcem bodo sledile še zimske paralimpijske igre, posvečene izjemnemu pogumu in športni odličnosti.
Tudi brez vstopnic boste občutili olimpijsko vzdušje, saj bodo ulični festivali, navijaške cone in prenosi v živo napolnili mestne trge in kavarne. Italijanske Alpe bodo za nekaj tednov postale svetovno središče praznovanja.
2. Oulu, Finska – evropska prestolnica kulture
Oulu, mesto blizu arktičnega kroga, bo v letu 2026 zaživelo kot ena od evropskih prestolnic kulture. Skozi vse leto bo gostilo predstave, razstave in skupnostne projekte, ki bodo povezovali tradicionalno finsko dediščino s sodobno ustvarjalnostjo.
Obiskovalce čakajo koncerti pod polnočnim soncem, zimsko gledališče ob soju polarnega sija ter sodelovanja lokalnih in mednarodnih umetnikov. Glasbeni festivali bodo segali od ljudskih melodij do sodobne elektronike, javne umetniške instalacije pa bodo vsakdanje ulice spremenile v galerije na prostem.
3. FrankfurtRheinMain, Nemčija – svetovna prestolnica oblikovanja
Nemška regija FrankfurtRheinMain bo nosila naziv svetovne prestolnice oblikovanja 2026, s poudarkom na tem, kako lahko oblikovanje prispeva k bolj demokratični družbi. Dogodki bodo potekali vse leto, vrhunec pa bo junijski dogodek »Odprto – teden oblikovanja«.
Obiskovalci bodo lahko raziskovali paviljone o trajnostnem urbanizmu, dostopni tehnologiji in skupnostno usmerjeni arhitekturi. Interaktivne razstave bodo omogočale preizkušanje prototipov in sodelovanje pri oblikovalskih odločitvah, kar bo oblikovanje približalo vsakdanjemu življenju.
4. Guimarães, Portugalska – evropska zelena prestolnica
Guimarães, zgodovinski rojstni kraj Portugalske, bo leta 2026 vodil Evropo na področju trajnostnega razvoja. Naziv evropske zelene prestolnice priznava projekte, kot so območja brez avtomobilov, strešni vrtovi in središča obnovljivih virov energije.
Mesto ponuja delavnice o kompostiranju, sončni energiji in trajnostnem življenju, mreža izposoje koles pa omogoča enostavno raziskovanje. Guimarães dokazuje, kako lahko zgodovinsko mesto postane zgled zelene prihodnosti in navdih za obiskovalce iz vse Evrope.
5. Gozo, Malta – evropska gastronomska regija
Gozo, manjši sestrski otok Malte, bo v letu 2026 nosil naziv evropske gastronomske regije. Vse leto bo posvečeno kulinaričnim doživetjem: od kuharskih tečajev z domačini do večerij z lokalnimi sestavinami v oljčnih nasadih in festivalov morskih sadežev ob obali.
Lokalni kuharji združujejo starodavne recepte s sodobnimi pristopi, tržnice pa ponujajo obilje svežih pridelkov, sira, medu in vina. Gozo dokazuje, da vrhunska gastronomija uspeva tudi na majhnih otokih z močno identiteto.
6. Bruselj, Belgija – KANAL – Center Pompidou (novi megamuzej)
Nekdanja tovarna Citroën bo 28. novembra 2026 ponovno zaživela kot KANAL – Center Pompidou, eden največjih muzejev moderne in sodobne umetnosti v Evropi. Na 40.000 kvadratnih metrih bo muzej gostil drzne razstave, eksperimentalno umetnost in arhitekturne projekte v sodelovanju s pariškim Centrom Pompidou.
Interaktivne razstave, prostorni razstavni prostori in kulturne kavarne bodo Bruslju dodali novo, sodobno poglavje v že tako bogati umetniški ponudbi.
7. Pariz–Berlin – oživitev nočnega vlaka
Nočna železniška povezava Pariz–Berlin se bo ponovno vzpostavila 26. marca 2026. European Sleeper bo trikrat na teden omogočal udobno potovanje med dvema evropskima prestolnicama, pri čemer boste prihranili čas, stroške prenočitve in zmanjšali ogljični odtis.
Zasebni kupeji, skupni saloni in mirno nočno potovanje ustvarjajo nostalgično, a sodobno izkušnjo, ki je idealna za počasnejše trajnostno raziskovanje Evrope.
8. Bavarska, Nemčija – palače kralja Ludvika II. (novo območje Unesca)
Leta 2025 so palače Neuschwanstein, Linderhof in Herrenchiemsee postale del Unescove svetovne dediščine. Ti pravljični gradovi pričajo o ekscentričnem okusu kralja Ludvika II. in– njegovi ljubezni do romantike ter Wagnerjevih oper.
Vodeni ogledi razkrivajo nenavadne arhitekturne rešitve in razkošne notranjosti, zimski obisk pa gradove spremeni v prizore iz pravljic.
9. Reka Vjosa, Albanija – prvi evropski narodni park Divja reka
Reka Vjosa, ki prosto teče od izvira do Jadranskega morja brez jezov, je bila leta 2023 razglašena za prvi evropski narodni park Divja reka, leta 2025 pa še za Unescov biosferni rezervat.
Ponuja izjemne možnosti za rafting, opazovanje ptic in kampiranje v neokrnjeni naravi. Vjosa je simbol uspešnega povezovanja varstva narave in trajnostnega turizma.
10. Møns Klint, Danska – kredne pečine (novo območje Unesca)
Bele kredne pečine Møns Klint se dvigajo visoko nad Baltskim morjem in so bile leta 2025 vpisane na seznam Unescove svetovne dediščine. Obiskovalci lahko raziskujejo fosile, se sprehajajo po bukovih gozdovih in uživajo v osupljivih razgledih. Izlet je idealno dopolnilo obisku Köbenhavna ali sproščenemu raziskovanju južne Danske.
