Reka Drava v vsej svoji lepoti ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. In čeprav se je struga reke v zadnjih nekaj stoletjih močno spremenila, ta ob večjih povodnjih še vedno odnaša material, ruši bregove in na novo oblikuje zlatonosna prodišča. In tako kot so na teh prodiščih v preteklosti izpirali zlato Kelti, pozneje Rimljani in praktično ves srednji vek, danes to počnejo tudi sodobni izpiralci zlata.
Da poteka obujanje zgodbe prav v Zlatoličju, ni naključje, saj o tem govori že samo ime kraja v občini Starše. »En teorija pravi, da je kraj dobil imel po zlati vrbi, ki so jo tam zasadili. Prav tako so znani viri, ki pravijo, da je Zlatoličje dobilo ime na območju izpiranja zlata v reki Dravi, skozi zapise v zgodovini pa se omenja tudi leto 1904. Takrat se ob razlagi izvora poimenovanja Keltov omenja kraj Zlatoličje,« je razložil Sandi Furek iz Turističnega društva Starše, ki nas je pričakal na Zlati plaži v Zlatoličju in povabil do vode, kjer smo za začetek lahko spremljali tradicionalni način iskanja zlata.
Zlata mrzlica tudi na Dravi
Do prodišča, kjer poteka izpiranje zlata, smo priveslali z raftom. Se pa člani društva trudijo pridobiti sredstva za izdelavo replike tradicionalnega ozkega in zelo dolgega čolna, imenovanega ranca, s katerim so se v času zlate mrzlice po Dravi prevažali izpiralci. »Naš produkt temelji na zgodbi medžimurskih izpiralcev. Ti so v Maribor prihajali na blagovno menjavo svojih dobrin z voli in vozovi. Vračali so se s soljo, vrhunskim pohorskim steklom in lesom. Drugi del se je odločil za dvo- do trimesečno potovanje po reki Dravi,« je predstavil zgodbo Furek. Pojasnil je, da so na poti po reki izpirali zlato, a se je to prenehalo leta 1958, ko se je tudi zaključila plovnost na tistem delu reke.
In če ste ljubitelji televizijske serije Gold rush (Zlata mrzlica) na Discoveryju, vam lahko zagotovimo, da gre za vse prej kot romantično avanturo. »Izpiranje zlata iz rečnih naplavin so poznali že pred več tisoč leti. Zanj niso bili potrebni napredni tehnološki postopki čiščenja kovin. Dovolj je bilo razumevanje, da je zlato zelo težko ter da ga je mogoče izpirati z uporabo tekoče vode in z enostavnim orodjem. Še v začetku prejšnjega stoletja so na Dravi izpirali zlato, nato pa je dejavnost počasi zamrla,« je povedal Furle, Korošec Alen Prater, ki se z izpiranjem zlata ukvarja že 18 let, pa je dodal, da je pomembno, da s kolegom Srečkom ujameta dober ritem. »Kot vidite, medtem ko kolega meče prod iz reke na desko, jaz po njej zlivam vodo. Tako ustvarjamo umetne vrtince,« je pokazal Prater, a tudi priznal, da se do 40 odstotkov zlatih lusk vrne v Dravo. »Zato ničesar ne zamujate,« je še povedal, in preden smo se zavedeli, smo tudi sami v roke dobili leseno posodo in do kolen zakorakali v prijetno osvežilno Dravo.
Ko te prime zlata mrzlica
Med izpiranjem zlata in spremljanjem materiala na dnu posode se hitro opazijo svetlikajoči se drobni kamenčki. A navdušenje, kako hitro lahko človek obogati, Prater ubije že v kali. »Gre za opilke laporja, pravimo mu tudi mačje zlato,« pove v smehu, nato pa čisto na drugem koncu posode le pokaže drobno zlato lusko. No, v resnici jo vidi le njegovo izurjeno oko. Vendar mu gre verjeti, saj naj bi bilo po oceni strokovnega sodelavca pri projektu Zlata Drava Saša Šantla, tudi avtorja Zgodovinske in terenske raziskave o zlatu Dravskega polja, na koridorju reke Drave med Mariborom in Ptujem še vedno od 1700 do 17.000 kilogramov zlata. Ob našem nekoliko nejevernem pogledu je Prater sicer pripomnil, da se ta količina zlata zdi zelo zlatomrzlična. »Treba se je zavedati, da je treba izprati 270 milijonov kubičnih metrov proda, da bi prišli do te količine.«
V reki Dravi naj bi se sicer po ocenah v vsej zgodovini izpralo več kot 20 ton zlata. Iz omenjene raziskave je tudi mogoče razbrati, da je vzdolž Drave na ožjem in širšem območju mogoče najti še kakšno nedotaknjeno, z zlatom bogato območje, ki je bilo v preteklosti spregledano, ker je bilo pregloboko ali pa preprosto predaleč od vode. To pa so, kot je zatrdil Prater, tudi strastni iskalec zlata, sanje današnjih zlatosledcev.
Seveda si člani društva želijo, da bi po končanem izpiranju goste lahko povabili v urejen prostor na prigrizek, a so, kot pove Furek, »omejeni z Naturo 2000. Tako si logistično, vsaj za zdaj, znajdemo z mobilnimi stoli in mizami. Seveda pa bi bilo veliko lažje, če bi lahko ob Zlati plaži uredili sanitarije in kotiček za pogostitev.« Kot dokaz, da smo opravili izpit za izpiralca zlata, nam je podelil diplomo in najdeni luski v steklenički.
