Če boste v prihodnjih tednih namenjeni v dolino Lepene ali naprej do Bovca, za pot v Trento pa izbrali vijugasto cesto čez Vršič, vam priporočamo, da naredite kratek postanek pod vznožjem Kukle. Tabla na desni strani cestišča vas bo usmerila proti Alpskemu botaničnemu vrtu Juliana na levi, ki je na tej lokaciji že vse od ustanovitve leta 1926. Velik del rastlin v njem je tam že od samega začetka. V vrt jih je sprva prinašal sam ustanovitelj, v Trstu rojeni Albert Bois de Chesne, pri polnjenju zbirke pa so mu pomagali botanični prijatelji iz različnih delov sveta.
V vrtu kakih 600 vrst alpskih rastlin
Med sprehodom po vrtu boste naleteli na rastline iz Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, Furlanskega hribovja in predalpskega sveta, nekaj pa jih je tudi iz Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Kar 99 odstotkov rastlin v vrtu je tako slovenskih, na manjšem delu, levo od vhoda, pa rastejo tuje vrste iz Zahodnih Alp, Pirenejev, Apeninov, z Atlasa in Kavkaza. Seveda pa ne gre pričakovati, da boste na 2500 kvadratnih metrih velikem vrtu našli vse, kar raste v slovenskih Alpah. V evropskih Alpah uspeva 4500 vrst rastlin, v slovenskih kakšnih 2000, v Juliano pa se je posrečilo presaditi kakih 600 vrst alpskih in kraških rastlin.
»V vrtu nikoli ne vidimo vseh rastlin hkrati, vedno pa nas razveseli vsaj nekaj cvetlic,« je povedala vodja vrta Špela Pungaršek in nas pospremila po vrtu. Kaj hitro je omenila, da zoisova zvončica, ki velja za slovensko endemično rastlino, njen cvet pa so vzeli tudi za simbol Juliane, še ne cveti. »V Juliani rastline zacvetijo nekoliko prej kot v visokogorju,« je povedala sogovornica in ob kamniti poti, ki je speljana skozi park, pokazala na še nekaj zanimivih in v tem času cvetočih rastlin. Morda kot zanimivost omenimo kochov in clusijev svišč, kuštravi in dlakavi oklep ter bohinjski repnjak. Po vrtu se je širil omamni vonj dišečega volčina, znameniti Blagajev volčin pa je že skoraj odcvetel. V prihodnjih tednih bodo v vrtu zacveteli nekatere kukavičevke, orlice in čudoviti zlati koren.
Cvetijo že drobne cvetke triglavskega svišča, ki bo na kamnitih pobočjih v visokogorju zacvetel šele čez dva meseca. Ob potki smo naleteli tudi na cvetočo rebrinčevolistno hladnikovko ali hladnikijo. »Ime je dobila po botaniku slovenskega rodu in ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani Francu Hladniku,« je razložila Pungarškova in omenila, da rastlina uspeva samo v Trnovskem gozdu in nikjer drugje na svetu. Rumeni avrikelj je v vrtu že odcvetel, »konec maja pa bo v vrtu vso pozornost vzel cvet zavarovanega lepega čeveljca«.
Zagotovo je vrt najlepši spomladi, od sredine maja pa do konca junija. Takrat bi morali v vrt priti vsak teden. Pozneje, poleti in jeseni, pa ga pridemo obiskat na dva do tri tedne, ko je v vrtu rastlin, ki cvetijo v tem času, manj. Kljub vsemu pa se vrtnarja trudita, da bi bil vrt zanimiv v vseh letnih časih. Kot nam je uspelo izvedeti v pogovoru z vrtnarjem Klemnom Završnikom, vnukom prvega vrtnarja v Juliani Antona Tožbarja, je veliko rastlin zanimivih, preden nastavijo cvetove oziroma socvetja, nekatere pa so najlepše, ko imajo plodove.
In tudi če nimate potrebnega botaničnega znanja, boste s pomočjo tablic ob rastlini izvedeli, za katero rožico gre. Lahko pa si ob vhodu izposodite ali kupite enega od dveh vodnikov po Juliani. »V vrtu je ves čas vsaj eden od vrtnarjev, ki – če le ima čas – rade volje odgovori na vprašanja obiskovalcev,« je povedala sogovornica.
Ker je v vrtu tudi veliko žuželk, slišati pa je mogoče tudi petje ptic, je vrtnarka Martina Tekavec izdelala lesene tablice s slikami in imeni živali. »Martina je tudi tista, ki v poletnih mesecih vodi delavnice izdelovanja papirnatih rožic za otroke,« je še povedala Špela Pungaršek in pozvala, da si program dogodkov v poletnih mesecih ogledate na spletni strani vrta.
Družine z otroki vabijo po Cojzkovi poti
Obisk parka bo zagotovo prijetno doživetje tudi za družine in otroke druge in tretje triade osnovne šole. Zanje so pripravili doživljajsko Cojzkovo pot, na kateri bodo spoznali zanimivosti o ustanovitvi vrta in njegovih vrtnarjih. S klikom na zvočnik vas bo spremljal glas škrata Cojzka, ki bo razkril tudi kakšno posebno rastlino. »S skeniranjem QR-kode v Juliani se na mobilnem telefonu ali tabličnem računalniku odpre vsaka od šestih postaj na poti,« je povedala Špela Pungaršek in dodala, da niso pozabili niti na tuje obiskovalce, saj je predstavitev poti tudi v angleškem in nemškem jeziku.
