V Italiji je železniška mreža, posebno tista, ki povezuje večja mesta, zelo dobra, vlaki točni in hitri, vagoni pa udobni. Rdeče in srebrne strele, kot imenujejo najhitrejše potniške vlake, v katerih se počutiš kot v letalu, vozijo s hitrostjo do 300 kilometrov na uro. In kaj je lepšega kot to, da se v nekaj urah, ne glede na vreme ali zastoje na cestah, spočit pripelješ iz središča enega mesta v središče drugega. Brez skrbi, iz Trsta vsak dan proti skoraj 500 kilometrov oddaljenemu Rimu odpelje vsaj 15 vlakov.
Iz Trsta do Rima v štirih urah in pol
Ob nekaj postankih boste v povprečju potovali sedem ur in pol, najhitreje pa boste prispeli v štirih urah in pol. Pa še nekaj je: če se boste peljali z vlakom, boste »pridelali« štirikrat manj ogljikovega dioksida, kot če bi se peljali z avtom, petkrat manj, kot če bi se peljali z avtobusom, in dvajsetkrat manj, kot če bi se peljali z letalom. Vsekakor pa je dobro vedeti, da se cene vozovnic zelo razlikujejo, pač glede na datum oziroma na to, ali vozovnico kupite zadnji hip ali veliko pred odhodom.
Tako. Pripeljali ste se v središče večnega mesta. Možnosti za prenočevanje je ogromno, ampak če potrebujete le čisto in mirno sobo s kopalnico in zajtrkom, to dobite za manj kot 100 evrov na noč na vsakem koraku skupaj s prijaznimi lastniki, ki so vam načeloma vedno na voljo in v pomoč. Italija pač sodi v sredozemski prostor z značilno domačnostjo, prijaznostjo in pripravljenostjo pomagati. Razumljivo, da je tako na deželi in v manjših mestecih, ampak vse to presenetljivo velja tudi za megalomanski Rim s tremi milijoni prebivalcev in neštetimi turisti.
Večno mesto s tisoč znamenitostmi
Ko se odpravljate v Rim, še posebno če je to prvič, vsekakor prej naredite vsaj okvirni načrt. Najpreprosteje je namreč reči: »Želim si ogledati vse znamenitosti.« Krasno, potem si rezervirajte kakšna dva meseca in skačite od muzeja do muzeja, pa si še ne boste mogli vsega ogledati. Predvsem morate vedeti, da sta vsak dan, pa naj je to torek ali nedelja, pred vsako znamenitostjo dve vrsti: v prvi boste čakali nekaj ur, da boste kupili vstopnico, v drugi pa, da boste lahko tudi vstopili. Vsak dan. Vedno več jih zato že prej prek spleta kupi vstopnico, še več, obenem plačajo tudi dodatek za to, da potem za vstop ne čakajo v vrsti. Nekakšen »mimo vrste« po italijansko.
Pravijo, da lahko rečete, da ste obiskali glavno mesto Italije, če ste obiskali ali si ogledali Vatikan, Kolosej, Rimski forum, Španske stopnice, Panteon, Trg Navona s tremi vodnjaki in pa vodnjak Trevi. Nekateri seznami so krajši, nekateri precej daljši. Vsak ima seveda svoj pogled na potovanja in želje, kako preživeti počitniške dneve, a vsekakor najbrž ne gre pretiravati s tekanjem od ene znamenitosti do druge, saj boste tako zamudili najpomembnejše – da občutite utrip mesta, da zaslutite, kakšno je življenje v njem, in spoznate tiste, ki tam živijo. Mogoče boste od Rima več odnesli, če si boste vzeli tudi čas za sprehod po neverjetnih vrtovih parka Vila Borghesi ali po Parku Carla Feliceja ter za posedanje in opazovanje okolice ob pitju kave. Cena espressa: pri Španskih stopnicah seveda 11 evrov, sto metrov stran pa na zastekljeni terasi s pogledom na mesto 1,6 evra.
Okus po Rimu
Sami veste, da se v Italiji vse vrti okoli hrane, zato si le vzemite tudi čas za pokušino tipičnih rimskih jedi. Brez skrbi, to jesen je na primer stala obilna porcija izvrstno pripravljenih testenin carbonara na vrtu hotelske restavracije v središču mesta 9 evrov. Seveda boste pokusili tudi supli, ocvrte kroglice, največkrat polnjene z rižem in sirom, nujno pa morate naročiti še eno značilno rimsko jed: saltimboko. Že prevod imena da jasno vedeti, da je tako dobro, da kar »samo skoči v usta«. Naj samo naštejem sestavine: teletina, pršut iz Parme, žajbljevi lističi, limona in še nekaj skrivnosti, ki pričarajo nepozaben okus kosila za 15 evrov. Okus po Rimu.
