Roman Trateški je sedem let s slovenskima staršema odraščal v Magstadtu, v bližini Stuttgarta, od koder se je nato preselil k babici in dedku v Rogaško Slatino ter tam končal osnovno šolo in srednjo metalurško šolo v Štorah. Konec osemdesetih let, ko je iskal službo, se je vrnil v Nemčijo – v kraje, kjer je preživel svoje zgodnje otroštvo. Prek programa Evropske unije je naredil državni izpit za prevajalca. Dela kot sodni tolmač, učitelj nemščine in slovenščine.
V Magstadtu v šoli, ki jo je sam obiskoval, uči nemščino otroke, kjer so po sogovornikovih besedah v skupini predvsem tujci in nekaj domačinov, ki jim jezik ne gre najbolje. Poleg tega migrante s poklicno usmerjenimi tečaji nemščine uči na ljudski univerzi v Stuttgartu in tudi v okviru drugih jezikovnih programov za odrasle. Stuttgart, prestolnica nemške zvezne dežele Baden - Württemberg, je kot upravno in gospodarsko središče regije izrazito mednarodno mesto. »V Stuttgartu je središče nemške industrije, tu so tovarne Porsche in Mercedes, v bližini je tudi razvojni center podjetja Bosch in drugo. Poleg tega je v njem tudi deželna uprava, ki ima zelo veliko vlogo, saj zvezne dežele delujejo precej avtonomno,« je o nemški avtomobilski prestolnici povedal Roman Trateški. Ob tem je spomnil na nemško krizo v tej panogi, saj se borijo s prehodom na električna vozila in močno kitajsko konkurenco, kar se odraža tudi v načrtovanem odpuščanju delavcev.
Sicer pa, kot je še o večkulturnosti mesta, kamor zaradi dela pride veliko ljudi, povedal sogovornik, o tem na prvi pogled priča že njegova kulinarična ponudba. »Restavracije so z vsega sveta in tako lahko skoraj ne glede na to, od kod si, najdeš svoje lokalne jedi. Zelo veliko je turških obratov hitre prehrane s kebabi, nekaj je celo gostišč iz nekdanjih jugoslovanskih držav, precej indijskih restavracij in drugo,« je naštel Slovenec. Raznolikost v ponudbi je zelo dobrodošla, še zlasti med službenimi odmori za kosilo, ko je dnevne jedi mogoče dobiti tudi za okoli 10 evrov.
Ljudje se družijo prek društev
Po njegovih besedah je Stuttgart precej odprto mesto, ni velikega izključevanja in življenje v njem je prijetno, čeprav obenem pravi, da so Nemci do tujcev zadržani in da potrebujejo čas, da te pustijo medse in se odprejo. A ko se, je sproščeno. »Se pa ljudje zelo radi družijo prek različnih društev, športnih in kulturnih, kjer so precej aktivni. V naši okolici so tri slovenska društva: Triglav, slovenski muzikantje in kulturno društvo. Po statistikah v okolici Stuttgarta živi okoli 30.000 Slovencev, kar je povezano s 60. in 70. leti, ko je veliko ljudi iz Slovenije takrat prišlo zaradi službe,« je pojasnil Roman Trateški, ki rojake spoznava predvsem prek svojega dela, ko se nanj obrnejo za sodne prevode. Nemce pa slovenščine uči na ljudski univerzi zaradi poklicnih ali turističnih razlogov.
Živi v mestu Renningen in se v približno 20 kilometrov oddaljeni Stuttgart redno vozi z vlakom. Javni promet ljudje tako znotraj mesta kot za prevoze širše po državi veliko uporabljalo. Za vozovnico deutschlandticket, kot ji pravijo, odštejejo 54 evrov na mesec, z njo pa se lahko z vsemi javni prevoznimi sredstvi vozijo ne le po mestu, temveč po vsej državi. »Povezave so dobre, vlaki med Renningnom in Stuttgartom vozijo vsakih 15 minut. Načeloma so točni, čeprav je zaradi gradbišča železniške postaje Stuttgart 21, kjer gre za veliko investicijo in bi dela morala biti končana že pred nekaj leti, vendar tudi v Nemčiji ne gredo stvari tako hitro, kot bi si želeli, veliko zamud. Kar pa niti ni problem, saj počakaš in že čez 10 minut pripelje naslednji vlak.«
Zeleno mesto in pivski festival
Poleg mnogega si v Stuttgartu prizadevajo za skrb za naravo. »Veliko je zelenih površin. V središču je velik park, prav tako povsod, kjer je le mogoče, posadijo drevo in namesto asfalta oblikujejo zeleno površino. Ljudje so zelo trajnostno ozaveščeni. Naokoli vidiš solarne celice, vetrnice, če si lahko, si kupijo električni avtomobil. Ljudje so pozorni na kakovost zraka. Pred leti so bili dnevi, ko zaradi pretirane onesnaženosti zraka v mestu niso smeli uporabljati avtomobilov, česar zdaj že nekaj časa ni več, ker vrednosti onesnaževal niso več kritične.« Ob industriji v mestu, in to še v deželi piva, je na neki način kontroverzno, da je Stuttgart tudi vinorodni okoliš. Na robu mesta so vinogradi, kjer po vinskih kleteh potekajo različne ture in degustacije.
Za splošno zabavo v Stuttgartu poskrbi Cannstatter Volksfest, ki je drugi največji festival piva in ljudske kulture na svetu ter se tako po velikosti postavlja ob bok Oktoberfestu, čeprav ni tako mednarodno znan kot münchenski dogodek. V Stuttgartu poteka med koncem septembra in začetkom oktobra, privablja pa okoli štiri milijone obiskovalcev. V dobrih dveh tednih mesto naselijo veliki pivski šotori, vrtiljaki, kmetijska razstava in drugo dogajanje. »Tako tudi v Stuttgartu pivo točijo v litrske lončene bokale in prodajajo pečene kure ter zveni lokalna glasba,« je festival opisal Roman Trateški.
Ko še pripoveduje o kulturnih navadah v krajih, kjer živi in dela, je izpostavil tudi eno spremembo. Če je bil nekoč pomemben statusni simbol parkiran mercedes pred hišo, da so ga sosedje videli, zdaj pri mlajši generaciji po njegovih besedah štejejo ipadi in druge sodobne naprave. A ne glede na to Nemci cenijo doživetja. »V Nemčiji je zelo pomembno, da greš na dopust. Zelo radi kam odpotujejo. Popularni so Kanarski otoki, Grčija, Španija in Italija, Slovenija je znana bolj med intelektualci. Zanimanje za ZDA je zelo upadlo in niso redki, ki so se zaradi tega odpovedali tudi obisku svetovnega prvenstva v nogometu.«
