»V stranki so hitro ugotovili, da nisem vstopil v politiko zato, da bi kalkuliral, kaj mi bo prineslo dodatne politične točke ali naklonjenost volilcev. Ljudje morajo poznati stališče politika, za njim ne smejo stati svetovalci, ki mu sugerirajo, kaj naj govori glede na javno mnenje. Potem pa pride na položaj in mora zavzeti diametralno nasprotno stališče, ker ugotovi, da je realnost drugačna,« razloži Luka Goršek.
V tak položaj se je, denimo, zapletel predsednik vlade Robert Golob, ki je trdil, da bi odstopil, če bi komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v njegovem ravnanju ugotovila kršenje integritete. Potem pa v zadevi nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar tega ni storil. »Seveda ima pravico, da svoj prav dokazuje na sodišču. A mogoče bi bilo bolj primerno, da bi se najprej javno opravičil, ker si je integriteto drugače interpretiral, kot da napada KPK. Morda imamo danes tudi zaradi tega vsi kakšno težavo več pri mobiliziranju levosredinskega volilnega telesa,« opozarja.
Stranki SD se je približal v Celju pred 12 leti, ko je bil star dobrih 20 let. Jezilo ga je, da zadeve na trgu dela niso (bile) urejene in da so mu kot mlademu fantu vsi ponujali samo prekarne oblike dela. Jezile so ga tudi socialne razlike in stiske ljudi. »Socialna demokracija mi je bila od vedno blizu. Izhajam iz povprečne savinjske družine, tako sem bil vzgojen,« pojasni. Mimogrede še prizna, da ni bil ravno zgleden študent, za kar mu je danes malce žal. V mladosti je med drugim delal v gostinstvu, kot alpinist pa tudi višinska dela, recimo čiščenje oken. Najprej je študiral gozdarstvo, nato pa je končal ekonomijo.
Družin v stiski je več, kot si politika prizna
Ocenjuje, da je povprečnih slovenskih družin, ki se že soočajo s pomanjkanjem, precej več, kot si politika priznava. »Ampak te družine so tiho. Prav zato se mi zdi najpomembnejše, da naša stranka upraviči ime socialne demokracije, da neha eksperimentirati in dvigne glas za te ljudi,« je prepričan Goršek, ki živi v najetem stanovanju v Ljubljani. Glasove za poslansko mesto bo kot podpredsednik stranke SD poskušal zbrati v Šiški, kjer kandidira. Njegov oče, nekdanji generalni direktor policije Janko Goršek, še po desetih letih vseeno kdaj preveri, ali si ne bi raje našel službe zunaj politike. Z notranjim preizpraševanjem si da opraviti tudi sam, a bo v politiki vztrajal, dokler bo verjel, da je mogoče kaj spremeniti. »Gre tudi za to, da poskušaš s svojim vplivom, če ga dobiš, biti korektiv v koaliciji ali vladi.« A z lastnim stališčem. Meni, da bi bilo v Ljubljani za trenutno pridobivanje glasov v volilni kampanji najlažje populistično pozivati k izstopu iz Nata in skrčiti izdatke za obrambo. »A glede na razmere v svetu in EU se s tem pač ne moremo strinjati.«
Priznava, da ga v politiki vse bolj motijo površinske teme in poceni triki. »Če kolegi iz Svobode zdaj prikazujejo stvari tako, da je svoboda to, da lahko ješ burek na stopnicah pri frančiškanih, res nismo na pravi poti,« razkriva svoje pomisleke. Dodaja, da v pravih demokracijah politika medijem in vsem ostalim institucijam omogoča neodvisno opravljati njihovo delo brez cenzuriranja in odstranjevanja oddaj, diskreditacij ter političnih pritiskov. Na teh točkah so do zdaj pogrnile vse vlade, tudi sedanja. Naslednja levosredinska vlada mora torej biti takšna, da se bodo več poslušali, sicer ne bo šlo, svari. Pri tem spomni na nekdanje stebre v politiki – Mirana Potrča, Franceta Bučarja, Zdenko Cerar, Milana Kučana. »Pri nekdanjem predsedniku zelo spoštujem to, da vedno vsebinsko in argumentirano pove, kaj ga moti, a njegova retorika nikoli ni žaljiva. Njegovo mnenje izredno cenim.«
Goršek tudi sicer zelo rad prisluhne starejšim volilkam in volilcem. »Srečujem številne upokojence, ki živijo sami in resnično težko preživijo s pokojnino. Ko plačajo položnice, prvi teden še nekako gre, potem pa si dobesedno razdelijo obroke iz dneva v dan. In mi se imamo za socialno državo! Res ne razumem, zakaj niso besni na državo. Pri tem smo vsi, celotna politika, padli na izpitu. Namesto da se v predvolilni kampanji ukvarjamo z vprašanjem, ali je Anže Logar satelit Janeza Janše, bi se bilo bolj smiselno pogovarjati o tem, kako bomo pripravili korektiv za samske upokojence!« je jasen.
Pri zdravstvu ga spomnimo na ponesrečeno predvolilno obljubo SD izpred štirih let: v 30 dneh do pregleda pri specialistu. Ne strinja se, da je ponesrečena. »To je realen cilj, ki ostaja in ki bi moral biti cilj vseh strank. Nismo obljubljali nemogočega. Če lahko že danes prideš v tednu dni do specialista, če plačuješ dodatno zdravstveno zavarovanje, moramo poskrbeti, da bodo do tega lahko prišli vsi. Levosredinska koalicija je torej nujna, da zdravstvo ne zdrvi v privatizacijo,« poudarja. Opozarja pa, da je treba z zdravniki sodelovati, ne pa se obnašati do njih kot do sovražnikov, kot si to privoščijo posamezniki v sedanji vladni koaliciji.
Mlajše generacije lahko presežejo delitve
Kaj pa povezovanje prek političnega pola? So mlajši politiki bolj naklonjeni sodelovanju tudi prek polov, da pripeljejo Slovenijo na neko novo raven? Goršek ima občutek, da so nekatere stranke tudi mlade že tako močno ujele v svojo gradnjo kulta osebnosti, da se od tega težko ločijo. A vendarle verjame, da se bo tudi to spremenilo. Spomni, da je v Mladem forumu SD, ki ga je vodil v obdobju 2019–2024, poskušal iskati vsebinske povezave, denimo s podmladkom NSi. »V Sloveniji potrebujemo tudi zdravo konservativno stran, s katero se lahko normalno pogovarjaš, in levosredinsko stran, ki dojema, da mogoče naše ideje niso vedno popolne in edine sprejemljive,« razmišlja.
Za Janeza Janšo je dejal, da bi moral v penzijo. »Pa ne zaradi njegove starosti, ampak zato, ker je imel trikrat možnost biti predsednik vlade, pa je nastal predvsem kaos. Moral bi se vprašati, ali je tukaj zaradi svojega ega ali revanšizma, ker bi državo še četrtič vodil po istih vzorcih.« Pri marsikaterem problemu v državi se bodo morale rešitve graditi s sodelovanjem leve in desne strani, je prepričan. »Kako bomo reševali prehransko krizo, ki nam grozi in bo najbolj prizadela najrevnejše? Kako se bomo obvarovali pred kibernetsko nevarnostjo iz tujine? Kako bomo nagrajevali oskrbovalke in oskrbovalce v domovih za starejše, da se nam sistem ne zruši, kako bomo reševali zdravstvo? In kako bomo ustrezno nagrajevali učitelje in profesorje, ki odhajajo iz šolstva, da se nam tudi na tem področju ne začne privatizacija … Tudi samostojnim podjetnikom bomo morali podeliti nekatere osnovne pravice, kot jih imajo vsi drugi delavci; ne nazadnje si mladi velikokrat želijo delati po drugačnih modelih, ne želijo delati samo za enega naročnika, želijo si več svobode, a kljub temu potrebujejo socialno zaščito,« našteva Goršek. Ob tem razmišlja, ali bodo na desni sredini pri teh vprašanjih del rešitve ali del problema, sam pa verjame, da so mlajše generacije, tudi v podmladkih desnih političnih strank, bolj pripravljene na sodelovanje kot njihovi starejši kolegi. Upanje, da v Sloveniji za dobrobit države in državljanov lahko presežemo delitve, torej obstaja.
