Rdeči križ Slovenije letos praznuje 160-letnico delovanja, s čimer se uvršča med najstarejše organizacije Rdečega križa po svetu. Njegova zgodovina se je začela pisati 1866, vsega tri leta po tem, ko je Švicar Henry Dunant, presunjen zaradi prizorov ranjencev po bitki pri Solferinu v Italiji, napisal knjigo in predlagal, naj v vsaki državi nastanejo prostovoljne organizacije za pomoč ranjenim vojakom ter naj države sprejmejo mednarodna pravila za zaščito ranjencev in zdravstvenega osebja.
V skoraj dveh stoletjih je bil slovenski Rdeči križ priča najrazličnejšim krizam, pomagal na vseh »frontah« – domačih in mednarodnih. In tudi danes, v navideznem mehurčku blagostanja, ne mine dan, ko njegovi prostovoljci ne bi blažili stisk in bolečin. Njegova največja moč niso pogajalske sposobnosti, da bi ustavljal vojne in nemire po svetu, temveč množica predanih prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati na požariščih, ki jih za sabo puščajo vojne, revščina, naravne nesreče in podnebne spremembe. Nazadnje smo v rdeče kombinezone oblečene prostovoljce lahko videli te dni, ko so na Brniku s toplo besedo in razbremenilnimi pogovori sprejemali Slovence, ki so po izbruhu oboroženega konflikta ostali ujeti na Bližnjem vhodu. Matic Slapšak, tiskovni predstavnik Rdečega križa Slovenije, prikima, da so prostovoljci največja moč in srce Rdečega križa. Lani jih je bilo v 65 lokalnih združenj po vsej Sloveniji vključenih 16.500.
»To so zares posebni ljudje, ki jih krasijo srčnost, skrbnost in želja pomagati drugim. Vsak med njimi dela našo organizacijo posebno. To so ljudje, ki so se ne glede na starost (med našimi prostovoljci so osnovnošolci in vse do upokojencev) pripravljeni usposabljati in izobraževati, da lahko pomagajo drugim. Ljudje, ki jih tak način prostovoljstva potegne, ne da bi iskali izgovore, zakaj je to zanje prenevarno. Našo mrežo prostovoljcev pozna sleherni zaselek v Sloveniji,« srce Rdečega križa predstavita generalna sekretarka združenja Cvetka Tomin in predsednica Ana Žerjal. Spomnita, da delo Rdečega križa temelji na sedmih načelih. Tri od njih so prostovoljnost, nevtralnost in humanost, že vse od ustanovitve pa je njihovo ključno poslanstvo pomagati. Pomagati ne glede na vse.
Od kapljice krvi do psihološke podpore
Spomnita se dogodkov, ki so jim v zadnjih petih letih povzročali velike skrbi. Med epidemijo covida so bili prostovoljci Rdečega križa prvi, ki so odšli na meje in potnikom merili temperaturo, za tem je prišla vojna v Ukrajini. Od začetka vojne do konca lanskega leta so se v Rdečem križu odzvali na več kot 1200 prošenj po zdravstveni oskrbi, več kot 11.500 ukrajinskim beguncem so omogočili psihološko prvo pomoč in podporo. Skoraj 5500 osebam iz Ukrajine so pomagali pri urejanju uradnih postopkov, pri šolanju in izobraževanju so pomagali več kot 400 ljudem, pri iskanju zaposlitve pa skoraj 900 Ukrajincem.
Leta 2022 je na Krasu divjal požar. Prostovoljci Rdečega križa so bili ena ključnih opor gasilcem. Nato se je leta 2023 nad Slovenijo utrgal oblak. Po ujmi neizmerljivih razsežnosti so pomagali skoraj 9000 prizadetim gospodinjstvom oziroma 40.000 ljudem. To je bilo za dodatek njihovemu sicer rednemu in utečenemu delu.
Rdeči križ Slovenije na leto omogoči 82.000 odvzemov krvi, pod njihovim okriljem deluje 771 članov ekip prve pomoči, obiskujejo starejše, učencem omogočajo učno pomoč, vsako leto izpeljejo letovanja za otroke iz socialno šibkih družin, organizirajo tečaje prve pomoči. Sogovornici ugotavljata, da so stiske še vedno največje med najranljivejšimi. »Že daljše obdobje zaznavamo, da se med prejemniki pomoči povečuje število starejših, upokojencev, ki prejemajo nizke pokojnine. Socialna stiska slednjih je še toliko zahtevnejša, če gre za upokojene ženske, ki živijo same. Prav tako se nam povečuje število 'revnih zaposlenih', torej oseb, ki hodijo v službo, a njihove plače ne zadoščajo za dostojno preživetje. V stiskah so enostarševske družine in družine z več otroki pa prejemniki denarne socialne pomoči ter osebe, ki so zaradi različnih razlogov brezposelne ali nezaposljive. Socialna stiska naših prejemnikov je še toliko zahtevnejša, če gre za posameznike ali družine, ki živijo v najemnih stanovanjih oziroma v enočlanskih gospodinjstvih,« ugotavljata sogovornici in dodajata, da vsaka podražitev hrane, osnovnih življenjskih dobrin in energentov bistveno zaznamuje ta gospodinjstva in jim zamaje tla pod nogami.
Letošnje jubilejno leto bodo v Rdečem križu posvetili dvema besedama: humanosti in empatiji. Ugotavljajo namreč, da se ljudje svoje majhnosti, nepomembnosti, odvisnosti od drugih in empatije zavemo šele, ko se nam ali našim bližnjim kaj težkega zgodi. »Ko nekdo od bližnjih zboli in potrebuje operacijo, razmišljamo o tem, da bi postali krvodajalci. O tečaju prve pomoči razmišljamo, ko je v nesrečo vpleten naš otrok ali ko smo priče srčnemu zastoju, pa ne vemo, kako pomagati niti na katero številko poklicati. Zgodijo se žled, požar, poplave ali potres in nas v trenutku pahnejo v situacijo, ko potrebujemo pomoč ali se moramo morda celo odseliti – in kar naenkrat v nekem okolju postanemo tujci,« naštevata primere, ki ljudi prisilijo k razmisleku o humanosti in empatiji. V Rdečem križu bi si želeli, da bi se ljudje tega zavedali ves čas. »Ne čakajmo na naslednjo nesrečo, na naslednji covid, požar, poplave ali vojno. Ne čakajmo na nekaj tragičnega, ampak si začnimo danes prizadevati za to, da humanost ohranimo živo in svet naredimo lep,« poudarjata prvi ženski Rdečega križa Cvetka Tomin in Ana Žerjal.
Dogodki ob jubileju
Rdeči križ Slovenije bo v jubilejnem letu pripravil več dogodkov. Dva pomembna mejnika bosta izdaja priložnostne znamke v sodelovanju s Pošto Slovenije (8. maja) in razstava fotografij v Jakopičevi galeriji ljubljanskega parka Tivoli (odprtje 27. marca). Med 7. in 10. majem bo v organizaciji ljubljanskega združenja potekal Pohod humanosti od Ljubljane do Debelega rtiča, med 7. in 9. majem bo na Ravnah na Koroškem potekalo letošnje državno preverjanje prve pomoči za študente, dijake in osnovnošolce. Junija bo 70 let praznovalo tudi Zdravilišče RKS Debeli rtič, septembra pa v Brežicah napovedujejo slavnostno akademijo, koncert za prostovoljce in pripadnike RKS, več vaj ekip in državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči.
