Iskričina finančnica Branka Velikanje nam je sporočila, da je pretekli mesec 42 darovalcev na naš dobrodelni račun prispevalo 2533,84 evra pomoči. Lepa hvala vsem dobrotnicam in dobrotnikom. Za pomoč družinam v stiski in za plačilo bančnih provizij smo oktobra porabili 3021,68 evra, skupno stanje na računu pa je bilo 31. oktobra 39.408,44 evra. To pomeni, da bomo lahko ob koncu leta Iskričine otroke znova razveselili z darilnimi karticami za nakup prazničnih dobrot.
Trije bralke in bralci, ki denar za Iskrico prispevajo vsak mesec, ne navedejo pa sproti, komu konkretno želijo pomagati, so soglašali, da vse njihove letošnje donacije namenimo pogoreli šestčlanski družini Grm-Zupančič iz Ponikev v občini Dobrepolje, da bi lahko čim prej zapustila zabojnika, v katerih štirje mladoletni otroci bivajo že od septembra 2024.
Na pogorišču stare zaradi pomanjkanja denarja veliko počasneje, kot so upali, raste nova hiša. Družina Grm-Zupančič je doslej daleč največ pomoči prejela prav od vas, dragi prijatelji Nedeljca, zaradi česar smo zelo ponosni.
»Veliko ste nam pomagali«
»Marsikaj ne bi imeli urejeno, če ne bi bilo Iskrice. Veliko ste nam pomagali, za kar se vam zelo lepo zahvaljujemo,« nam je te dni sporočila mamica Stanka, že pred časom pa je presenečena dejala: »Romska družina smo, pa so nam vaši bralci tako izdatno pomagali.« Ko smo se kmalu po požaru o Grm-Zupančičevih pozanimali na centru za socialno delo, so nam jih takole opisali: »Družina je urejena, lokalno prebivalstvo z njo nima težav, otroke pošiljajo v šolo.« Na Rdečem križu pa: »Nikoli prej niso prihajali k nam po pomoč, saj so znali sami poskrbeti zase.«
Zahvaljujoč omenjenim trem bralcem je lahko Iskrica Grm-Zupančičevim konec oktobra dodatno priskočila na pomoč z nakupom potrebnega materiala za ureditev vodovodne napeljave v novi hiši. Plačali smo jim predračun v znesku 2998,86 evra in s tem postrgali ves razpoložljivi denar za to družino, ki si mora v novi hiši med drugim urediti še električno napeljavo. »Zelo si želimo, da bi se lahko v pritlične prostore vselili še letos,« je povedal oče Branko, mi vas pa ponovno prosimo, če lahko s skupnimi močmi pomagamo pri uresničitvi te želje. Denar s pripisom ZA GRM-ZUPANČIČ lahko nakažete na Iskričin dobrodelni račun, ki ga upravlja kranjska fundacija Izpolnimo otroške želje, številka pa je objavljena v oglasu ob tem članku. Vnaprej iz srca hvala!
Hvala tudi vsem, ki ste pretekli mesec denarno pomoč namenili konkretnima družinama. To so naši zvesti podporniki Alenka Pokorn z Izlak, ki je prispevala 50 evrov za družino Grm-Zupančič, pomoč za družino Ošep s pogorele kmetije Bukovnik pa so nakazali: 50 evrov gospod iz Petrovč, ki se poimensko ne želi izpostavljati, po 100 evrov pa Metka Horvat iz Radelj ob Dravi in Pavla Strel iz Škofje Loke. Poklon vsem!
Gospod z mnogo talenti
Poklon velja tudi Francu Fajfarju iz Kisovca v Zasavju, ki je Iskričin podpornik že več kot tri desetletja. To je izjemno zanimiv gospod mnogih talentov, zaradi česar smo se dolgo časa trudili, da bi ga lahko predstavili tudi vam, dragi prijatelji Nedeljca. Pa nas je vselej zavrnil, češ da boste rekli: »Glej ga, kako se hvali.« No, zdaj se je gospod Fajfar na srečo le omehčal in privolil v pogovor, zato z velikim veseljem povzemamo njegovo pripoved.
»Živim v Kisovcu v občini Zagorje ob Savi, sicer sem iz Prlekije, iz naselja Slamnjak blizu Ljutomera. Naša družina je bila revna. Pri hiši nas je bilo šest otrok. Imeli smo nekaj malega zemlje, ki smo jo dobili po agrarni reformi, vendar se na njej ni dalo preživeti, zato sem moral leta 1957 mlad po svetu. Ker v Ljutomeru tedaj ni bilo delovnih mest, razen v vinogradih, sem kot petnajstletnik odšel v rudarsko šolo, ki je bila zastonj, in postal knap. V zagorskem rudniku sem delal 35 let. V jami ni bilo dela, ki ga ne bi opravljal. Med drugim sem bil rudniški reševalec, vodja investicij in pred upokojitvijo vodja varnostne službe,« se je gospod Fajfar predstavil za uvod.
Opravljal je kar šest poklicev
Povedal je tudi, da je opravljal kar šest poklicev, ne le rudarskega. Kot geodet je denimo pomagal pri gradnji teniških igrišč na Otočcu na Dolenjskem in pri zakoličenju železniške proge ob Papirnici Vevče v Ljubljani. Obvlada tudi zidarska in mizarska dela, polaganje knaufa in urejanje okolice, 25 let je obnavljal kopalnice in polagal keramične ploščice. Včasih je bil predavatelj v zagorski rudarski šoli, spreten je tudi v tehničnem risanju …
Postava razkriva, da 85-letnemu gospodu Fajfarju športno udejstvovanje prav tako ni tuje. Med drugim je bil 35 let navdušen rekreativni tekač. Udeleževal se je maratonov, tudi v Radencih in Ljubljani, prav tako pokalnih tekem po vsej Sloveniji. Tekel je tudi na 2558 metrov visoki Grintovec, pri daljših, petdesetkilometrskih tekih pa je bil v oporo zagorskemu ljubiteljskemu ultramaratoncu Radovanu Skubicu Hilariju.
»Zaradi 40 evrov sam ne bom revež«
Čeprav mnogi za pretežno ravninsko Prlekijo v šali pravijo, da je tam najvišji hrib tisti, ki ga narije krt, je Prlek Franc Fajfar tudi navdušen planinec, planinski vodnik in markacist, saj ga narava privlači že od mladih nog. V vlogi planinskega vodnika je pred leti skupinico planincev iz Zagorja peš popeljal čez Triglav na proslavo Planinske zveze Slovenije. Na Triglav se je sicer povzpel osemkrat. Osvojil je tudi najvišji vrh Pirenejev Pico de Aneto, očaka Združenega kraljestva Ben Nevis, Musalo v Bolgariji, ki je najvišji vrh Balkana. Dvakrat je bil na Olimpu, »obdelal« je tudi vse najvišje makedonske gore, prav tako Džebel Toubkal na Atlasu v Maroku …
Iskričin dobrotnik Franc Fajfar je tudi odličen plesalec. Velika sreča zanj, kajti na plesnem tečaju je spoznal svojo soprogo, s katero imata dve hčeri, štiri vnuke in dve pravnukinji. »Včasih mi kdo reče: pomagaš iskricam, čeprav imaš doma iskrice. Odgovorim jim, da so moje iskrice preskrbljene, nekateri otroci pa trpijo, zato jim pomagam na različne načine. Odločil sem se, da bom prek Iskrice to počel redno. Začel sem z desetimi evri na mesec, zdaj sem pri štiridesetih. Če nekomu pomagam s štiridesetimi evri, sam ne bom revež,« nam je pojasnil svojo odločitev za več kot tridesetletno zvestobo Iskrici. Iz srca hvala, gospod Franc Fajfar.
