Ko vstopiš v butik Fenomen na robu Zagorja ob Savi, sprva nimaš občutka, da si v trgovini. Vrata se odprejo naravnost v živžav: med stojali z oblačili se prebijajo ženske z vrečkami v rokah, iz kabin za pomerjanje prihajajo smeh, komentarji in vprašanja, ali je številka prava. V kotu nekdo srka kavo, pri izhodu se dve znanki zapleteta v pogovor. Med vsem tem pretokom ljudi, barv in krojev je ves čas prisotna Vlasta Govejšek – v enem trenutku svetovalka, v drugem prodajalka, v tretjem sogovornica, ki te z anekdoto prestavi desetletja nazaj, na ljubljansko tržnico.
Ko govori o svojih začetkih, skoraj mimogrede odgrne tudi manj bleščeč del zgodbe. »Ni bilo lahko,« reče. Prvi poskus v svetu mode je bila prodaja spodnjega perila po sejmih. Potem sta s sestro šivali za druge – in ostali brez plačila. »To je bil bankrot. Mi smo šivali, pa nam niso plačali,« pripoveduje, kot da je finančni zlom skoraj samoumeven del vsake uspešne podjetniške poti. Iz te »trnove poti«, kot ji pravi sama, se je počasi rodila zgodba, ki danes oblači ženske iz vse Slovenije ter tudi iz Poreča, Dunaja in Trsta, ki v Zagorje prihajajo prav zaradi nje.
Od ljubljanske tržnice do stalnega doma v Zagorju
Pot do današnjega Fenomena v Zagorju se je začela za stojnico na ljubljanski tržnici, kjer je Vlasta Govejšek prodajala spodnje perilo. Po šiviljskem fiasku je vzela v najem majhen lokal, nato pa v Zagorju odprla prvi butik. Sledila so leta selitev in iskanja prave lokacije – trgovina se je premikala po mestu, za nekaj časa je skočila tudi v Celje in Domžale. »Imeli smo šest različnih lokacij, iskali smo najboljšo. Zdaj me sicer nagovarjajo, naj gremo še kam, naj odpremo trgovino še kje, pa pravim: nikamor več ne gremo. Tam, kjer jaz sedim in prodajam, tam je pravi prostor,« pravi. In ta prostor je v Zagorju ob Savi.
Danes je Vlasta v Fenomenu skoraj vsak dan; od ponedeljka do sobote stoji za pultom in med obešalniki, ob nedeljah pa je na poti – takrat nabavlja. »Nekega dne bom pa kar dol padla,« reče napol v šali in doda: »Ni enostavno, ampak rada to delam in v tem uživam.« Enkrat na mesec zaradi nabave potuje v Turčijo in v štirih dneh prehodi kilometre po trgovinah in razstavnih halah, kjer izbira oblačila. Kadar ni v Turčiji, robo kupuje iz Francije, Italije, Nemčije … »Vse nabavljam sama, po pet kosov tu, deset tam. Zato imamo toliko različnih stvari,« razlaga.
V ozadju butika stoji družinsko podjetje. Poleg Vlaste Govejšek sta v butiku redno zaposlena še njena sestra in sin. »Vlasta je 'teren in energija', sestra pa 'papirji in birokracija',« se pošali. »Jaz grem raje trikrat v Carigrad, kot da bi morala urejati papirje,« pravi. Da trgovina deluje, skrbijo tudi prodajalke – Vlastine prijateljice, večinoma upokojenke, ki pomagajo pri prodaji in pri tem, da je trgovinia vedno postavljena tako, kot si je zamislila.
Pristnost, družbena omrežja in baza zvestih strank
Če bi zgodba ostala zgolj pri oblačilih in značajski energiji lastnice, bi Fenomen verjetno ostal dobro znana lokalna trgovina. Preboj v nekaj več sta prinesla sin in mlajša sodelavka, ki sta Vlasto dobesedno »porinila« pred kamero telefona. »Nekoč nekdo ni mogel priti snemat nove kolekcije, pa sem se kar sama oblekla in predstavila kombinacijo. Naredila sem en posnetek ali dva in sem mislila, da bo konec. Pa ni bilo,« pripoveduje. Lansko jesen so začeli redno objavljati videe na facebooku in instagramu, v katerih Vlasta v živo kaže kombinacije, komentira kroje in brez zadržkov govori o tem, kako oblačila vplivajo na samozavest žensk.
Sprva je bilo ob njenih objavah nekaj zlobnih komentarjev, zdaj pa ima zvesto občinstvo in več tisoč sledilcev. Njeni posnetki so daleč od spoliranih in popolnih modnih kampanj – pogosto posneti na hitro, med pomerjanjem, s hrupom v ozadju. Prav to ljudi očitno pritegne. »Jaz imam srečo, da je zdaj tak čas, ko je važna pristnost. Vse je 'fejk', jaz pa zjutraj pridem takšna, kot sem. Če sem prehlajena, si obrišem nos in gremo naprej.« Sledilke po njenih besedah na posnetkih vidijo žensko, ki ni več stara dvajset let in nima manekenske postave, a se vseeno brez zadrege vrti pred kamero. »Očitno se poistovetijo z mano. Niso več mlade, tako kot jaz nisem. Niso suhe, tako kot jaz nisem. Pa se vseeno počutijo dobro,« svojo priljubljenost na družbenih omrežjih opisuje Vlasta.
Jedro obiskovalk v butiku Fenomen so ženske po štiridesetem letu. Vlasta pripoveduje o upokojenki z Dunaja, ki jo spremlja na omrežjih, in o stranki iz Poreča, ki vsakič, ko pride v Slovenijo, pot načrtuje tako, da se ustavi v Zagorju. Generacijski lok je širok, a skupno jim je to, da iščejo več kot le kos oblačila v pravi številki. V Fenomenu dobijo stil, kavo, pogovor in občutek, da jih nekdo vidi takšne, kot so.
»Danes ljudje k nam ne hodijo toliko zaradi robe,« pravi in doda: »Na spletu se lahko prijavijo na sto trgovin. Ampak samo pri nas dobijo celostno obravnavo in nasvete.« Pri svetovanju je ne zanima, ali bo prodala en kos več, temveč ali bo ženska, ki gleda svoj odsev v ogledalu, naslednjič prišla nazaj in se v kupljenem počutila udobno in lepo. »Če ni v redu, rečem, da ni v redu. Bolje, da gre domov brez nakupa, pa se vrne, kot da kupi nekaj, v čemer se ne počuti dobro, in je ne vidim nikoli več.«
Butik je z leti dobil tudi moški kotiček – dobesedno. Tam lahko partnerji sedijo, čakajo, pijejo kavo in opazujejo modni ritual, ki včasih traja ure. »Tudi za može smo poskrbeli,« se nasmehne Vlasta. V ozadju njene zgodbe je močan občutek za skupnost, skoraj tih upor proti logiki, da smo vsi tekmeci. »Vsak ima svoje stranke. Vsak se trudi po svoje,« poudari, ko govori o drugih trgovcih. Veliko bolj kot primerjanje prometa jo zanima to, da v državi, kjer se »po omrežjih vsi delajo norca drug iz drugega«, še vedno obstaja prostor za prijaznost, spoštovanje in potrpežljivost. Njena filozofija je preprosta: uspeš lahko z energijo, ki jo daješ ljudem, ne z energijo, ki jo jemlješ.
Ko se dan v Fenomenu počasi izteka, Vlasta še enkrat pogleda med stojala, v glavi sproti sestavlja nove kombinacije za naslednji video in na koledarju preveri, kdaj bo spet čas za Carigrad. Do uradne upokojitve ima še dve leti, o tem, da bi zares nehala, pa ne razmišlja. »Jaz to rada delam, meni ni težko,« skomigne.
Trgovina Fenomen je na papirju morda le še ena trgovina z oblačili. V resnici pa je to prostor, kjer si prodajalke vzamejo čas za vsakega kupca in kjer vse niti drži v rokah Vlasta Govejšek. In prav zaradi nje je trgovina vredna obiska. Kar je bil sprva zagorski butik z zvestimi lokalnimi strankami, je s pomočjo družbenih omrežij postal prepoznaven fenomen, ki mu sledijo in ga obiskujejo kupci iz vse Slovenije.
