Slovenski športni ribiči so zelo uspešni v svojem športu, na zadnjem svetovnem prvenstvu v španski Torrevieji so dosegli zgodovinski uspeh. Mladinska reprezentanca do 21 let je osvojila naslov svetovnih prvakov v trnkarjenju s palico z zasidranega čolna, članska pa ekipno srebrno medaljo. Maks Koncilija je postal svetovni podprvak med člani, Max Kolenc in Martin Fras pa sta osvojila drugo in tretje mesto med mladinci.

Skupaj so torej domov prinesli kar pet medalj – in to v hudi konkurenci: v članski kategoriji tekmovanja je sodelovalo 15 državnih reprezentanc, v mladinski pa sedem.

slovenska reprezentanca v trnkarjenju s palico s čolna Torrevieja / Foto: Arhiv Kluba Menola

Za srebrno člansko ekipo so nastopili Maks Koncilja, Jan Krajcar, Simon Oblak, Dejan Struna in Rado Vidic. V zlati mladinski reprezentanci pa so slavili Max Kolenc, Martin Fras, Leon Križman, Miha Zelenjak in Gabriele Matijašič. Slovensko reprezentanco je vodil izkušeni selektor Vinko Mojškerc. / Foto: arhiv kluba Menola

Triindvajsetletni Maks Koncilija je letos prvič tekmoval v članski reprezentanci in že postal svetovni podprvak. Za ribarjenje ga je že v otroštvu navdušil nono, zadnja štiri leta se s tem športom bolj aktivno ukvarja v izolskem športnoribolovnem društvu Menola. Kot mladinec je že nastopil na svetovnih prvenstvih na Irskem in v Črni gori, kjer je mladinska ekipa obakrat dosegla drugo mesto. Člani pa že dolgo niso bili tako visoko kot letos v Španiji.

Večina ljudi športni ribolov šteje za prostočasno dejavnost na morju, tekmovalno ribištvo pa je zahteven šport, priznava Koncilija. Kako postaneš slovenski reprezentant v športnem ribolovu? Ribiči najprej tekmujejo v svojih društvih. Najboljši se uvrstijo na državno prvenstvo, tam se pomerijo med seboj in na koncu se izbere reprezentanca Slovenije. Ekipo za Torreviejo je sestavljalo pet tekmovalcev v članski in pet v mladinski reprezentanci.

Ulovljena riba gre živa nazaj v morje

»V Španijo smo odpotovali dva dni pred prvenstvom, da je naša ekipa izpeljala dva treninga in se privadila na tamkajšnje morje, sledil je še uradni trening za vse ekipe. Hrvati in Italijani so imeli celo šest treningov. Sledili so trije dnevi tekmovanja,« pripoveduje Maks Koncilija.

Pred vkrcanjem na čolne tekmovalcem vsak dan razdelijo vabe, tokrat so bili to gamberi. V Sredozemlju so vabe lahko tudi sardele, lignji ali klapavice. Na vsakem čolnu trnkari od štiri do pet ribičev različnih reprezentanc, ki jih določijo z žrebom. Na istem čolnu ne smeta biti tekmovalca iz iste reprezentance. Po zvočnem signalu sodnika čolni vplujejo na določeno območje in tekmovanje se začne. Ne šteje teža ulovljenih rib, ampak število in vrsta.

»Ribon, denimo, prinese pet točk, list tri točke, kanjec dve …« ponazori Koncilija. Tekmovalec ulovljeno ribo kar se da previdno sname s trnka ter živo in nepoškodovano takoj vrne v vodo. Sodnik na vsakem čolnu pa pred tem zapiše rezultat. Tekmovalci na čolnu vsako uro zamenjajo svoja mesta, tako da rotirajo v smeri urnega kazalca. Prav tako lahko tekmovalci dvakrat izglasujejo, da voditelj čolna premakne plovilo na boljši položaj za ulov.

Ne šteje teža ulovljenih rib, ampak število in vrsta. Tekmovalec ulovljeno ribo kar se da previdno sname s trnka ter živo in nepoškodovano takoj vrne v vodo.

Vsak dan določijo, kdo je skupni zmagovalec vseh čolnov. Na koncu tretjega dne tekmovanja je tako svetovni prvak med člani postal Hrvat David Pinezić pred našim Maksom Koncilijo. »Oba sva bila dvakrat ob koncu dneva na prvem mestu na svojem čolnu. A ker je imela njegova barka boljši ribolovni položaj in je ujel več rib, je dobil več točk in me je premagal,« pravi Koncilija. Domače morje očitno ni prednost, Španci so dobili samo bron med posamezniki.

Dober ribič hitro menja taktiko

Marsikdo si zelo napačno predstavlja, da ribič zgolj namaka trnek in čaka na ribo. Kje pa. »V tem športu je veliko psihologije. Najpomembnejše je, da si miren. Če si živčen, riba to čuti in ne prime. Tudi če žreb določi, da je na tvojem čolnu najboljši ribič, moraš delovati, kot da si sam, imeti svoja prepričanja, zaupati svojim izkušnjam. Z enim očesom pa seveda spremljaš tudi druge tekmovalce. Če riba 'ne dela', ne prijemlje, moraš najti rešitev. Morda uporabiš tanjši laks, lažji svinec ali daljše naveze. Veliko lahko spremeniš na enem samem tekmovanju,« pravi Maks Koncilija. Tudi v Torrevieji je bilo tako.

»Zadnji dan tekmovanja sem želel biti prvi med tekmovalci na naši barki. Priboril sem si že lepo prednost 76 točk pred drugimi. Po tretji in četrti menjavi položaja na čolnu pa je francoski sotekmovalec dobil ugodno mesto na krmi barke proti toku in je jemal ribone drugega za drugim, zelo hitro me je dohiteval. Odzval sem se tako, da sem uporabil lažji svinec in je tok odnesel mojo vabo nekoliko dlje, da sem tudi sam ujel še nekaj ribonov in ohranil prednost,« pravi Koncilija.

Egon Brecelj, predsednik Zveza za športni ribolov Slovenije / Foto: Katja Gleščič

Egon Brecelj, predsednik Zveze za športni ribolov na morju Slovenije: »Dobrega športnega ribiča spoznaš takrat, ko ne gre: v hipu bo spremenil taktiko, način razmišljanja, zamenjal vabo, trnke, obtežitev … Poskušal bo vse, da bi animiral dogajanje pod vodo in privabil ribo. Ne bo samo namakal trnka in čakal.« / Foto: Katja Gleščič

»Nekateri tekmovalci svoje trike skrivajo pred drugimi, jaz ne. V naši ekipi smo znanje delili med seboj in vsak dan po koncu tekmovanja še dolgo razpravljali, kako je šlo,« pove Koncilija. A ne samo to. Vsak večer se je treba pripraviti na naslednji dan. »Vežeš trnke, spajaš lakse, tudi do dveh zjutraj sem sestavljal naveze. Ob petih zjutraj pa spet pokonci, da si pravočasno pripravljen. Prvi in tretji dan so bile razmere na morju zelo ugodne za ribolov, drugi dan pa je precej pihalo in nas je kar valjalo na našem malem čolnu. A ne smeš se vdati, grizeš do konca, saj predstavljaš Slovenijo,« poudarja član izolskega kluba Menola.

Za nepoznavalce velja še omeniti, da na tekmovanju v trnkarjenju s palico s čolna ne uporabljajo klasičnega meta vabe z zamahom čez glavo, saj bi z dolgimi navezami hitro »zapeli« sosednjega tekmovalca. Dovoljen je tako imenovani met izpod roke, ko vabo vržejo z gibom od spodaj navzgor. »Tudi tako lahko vržeš vabo zelo daleč,« pravi Koncilija. Dobra ribiška palica za takšno tekmovanje stane približno 500 evrov, prav toliko je treba odšteti še za dober mlinček.

Kosajo se z najboljšimi

Nad slovenskimi tekmovalci bedijo njihovi klubi in Zveza za športni ribolov na morju Slovenije, ki ji predseduje Egon Brecelj. »Medalje na svetovnem prvenstvu niso samo priznanje generaciji, ki jih je osvojila. So tudi širše sporočilo, da je slovenski športni ribolov na svetovnem zemljevidu, imamo tekmovalce, ki se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi na svetu. Skupaj se moramo potruditi, da bo tako tudi v prihodnje,« poudarja. Upa, da bo tudi ta uspeh privabil v športno ribištvo več mladih. »Mladim moramo omogočiti, da ga doživijo kot šport, v katerem lahko napredujejo in dosegajo vrhunske rezultate,« opozarja Brecelj.

»Želim pa si, da bi tudi ljudje spoznali, da športni ribolov ni samo preživljanje prostega časa na morju, ampak zahteven tekmovalni šport, ki zahteva znanje, taktiko in telesno pripravljenost ter veliko discipline. Za osvojenimi medaljami so ure in ure treningov, izkušnje, delo trenerjev in podpora klubov ter želja po uspehu,« pravi Egon Brecelj. »Naši tekmovalci sicer na svetovnem prvenstvu tekmujejo tudi med seboj, a vedno poudarjamo, da mora biti tudi ekipa uigrana in v sozvočju za skupni cilj. Takrat vse teče kot namazano in to prinese dober rezultat,« dodaja. Zveza, ki se financira s prodajo ribolovnih dovolilnic, lahko delno sofinancira potovanje reprezentanc na svetovno prvenstvo, del pa so morali prispevati tudi tekmovalci sami in poiskati sponzorje. 

Priporočamo