Medtem ko je večina njene generacije prikovana na zaslone pametnih telefonov, Brina Jug v rokah drži prejo. S kvačkanimi zverinicami je sprožila val solidarnosti na svoji osnovni šoli. Spoznajte eno od oseb leta 2025 po izboru našega uredništva. Brina namreč verjame, da svet lahko spremenimo zanko za zanko.
V današnjem času uspeh pogosto merimo s številom všečkov in ogledov, Brina Jug, učenka ljubljanske osnovne šole Danile Kumar, pa nas uči drugačne lekcije – o delu, vztrajnosti in empatiji, ki ne potrebuje blišča žarometov, da bi sijala. Čeprav igra bobne, rada potuje in bere, je njena prava supermoč skrita v škatli s prejo. Brina kvačka. Vendar ne kvačka zase, ampak za tiste, ki si ne morejo privoščiti šolskih izletov.
Vse se je začelo poleti 2022, daleč od oči javnosti, doma, kjer jo je nona prvič naučila držati kvačko. Začetki niso bili filmski, ampak je bila pot, kot pravi sama, nemalokrat trnova. Vendar je veščino na koncu obvladala. Njena prva stvaritev tudi ni bila modna torbica, temveč preprosta prijemalka za lonce, dokler ni odkrila svoje prave ljubezni – malih kvačkanih živali.
Prelomni trenutek se je zgodil z zajcem. Ustvarila ga je za svojo nosečo učiteljico naravoslovja. »Čeprav še zdaleč ni bil popoln, so ga prav njegove nepopolnosti naredile popolnega,« se je v svojem zapisu za Časoris, spletni medij, ki je namenjen mlajšim bralcem, spominjala Brina. Ta zajec je bil prvi znanilec projekta, ki je danes prerasel v nekaj večjega kot le hobi.
Ko so se zverinice, kot jih ljubkovalno imenuje, začele kopičiti, sta z očetom prišla na idejo o spletni strani jazsembrina.si. Tu pa se »poslovni« del zgodbe konča in začne človekoljubni.
V današnjem svetu Brina in njen oče na nekak način plavata proti toku. Nista določila cene izdelkov. »Edino pravilno je, da jo ljudje določijo sami,« pravita. Še bolj plemenit pa je cilj teh sredstev. Ves denar, zbran s prodajo unikatnih kvačkanih izdelkov, roma naravnost v šolski sklad.
Namenjen je otrokom iz družin v stiski, ki si ne morejo privoščiti šole v naravi ali ekskurzij. Brinina filozofija je preprosta in zelo zrela za njena leta: »Vsi otroci imajo enako pravico do lepega otroštva, ne glede na to, iz kakšnega okolja prihajajo.«
Morda pa najbolj presunljiv del njene zgodbe ni njen talent, temveč njena diskretnost. Dolgo časa o svojem projektu ni povedala niti prijateljem. Zakaj? Zaradi izjemne tankočutnosti do vrstnikov. »Skrbelo me je, da me bodo potem tisti, ki prejemajo pomoč iz šolskega sklada, gledali drugače, tega pa si ne želim,« nam je zaupala v pogovoru. Celo ravnateljica šole je za obseg njenega dela izvedela šele pred kratkim.
Brina se zaveda družbene povezanosti svoje šole. Hkrati pa opaža, da njeni vrstniki preživijo veliko časa na telefonih. Njena tiha želja je, da bi si tudi oni upali narediti nekaj koristnega.
Odziv javnosti je bil spodbuden. Ko je njena zgodba prvič prišla v javnost, je izdelke v svoji trgovinici razprodala tako rekoč čez noč. Ironično se je to zgodilo v času najhujših šolskih ocenjevanj, kar ji je predstavljalo velik izziv … in hkrati neizmerno veselje.
Kljub medijski pozornosti, ki jo zdaj obdaja, ostaja zvesta sebi. Je deklica, ki rada bere in je našla popolno ravnovesje: medtem ko njene roke hitijo s kvačkanjem, njena ušesa poslušajo podkaste o knjigah. To je njen svet – svet brez skrbi.
Brina Jug je imeniten primer, da za spremembo sveta ne potrebujemo velikih besed ali političnih funkcij. Včasih so dovolj kvačka, preja in misel, da če bi vsak pomagal samo eni osebi, bi bil svet veliko lepši. Kot rada pravi: »Dobra karma nam prinaša samo lepe stvari.« In Brina si je to zagotovo prislužila.
