Pardon, kanelon

Ena tistih italijanskih jedi, ob katerih se sladokuscem začnejo cediti sline, so kaneloni. Ampak treba je takoj povedati, da imajo kaneloni, kakršne imamo v mislih, bolj malo skupnega z istoimensko zadevo, kakršno je mogoče naročiti v številnih naših gostilnah in menzah, kjer kuharji »kanelone« pripravljajo tako, da spečejo palačinke in jih nadevajo s »pregledom tedna«, jih spanirajo in ocvrejo. Njihovo ime izvira iz latinske besede canna, kar pomeni trsje ali kanela, torej cevčice stebla te rastline. Kako in kje natanko so kaneloni nastali, ni povsem jasno, znani pa so zapisi o njih iz poznega devetnajstega stoletja. Nekateri viri z nastankom kanelonov povezujejo italijanskega kuharja Nicolo Federica, ki naj bi to specialiteto razvil v svoji kuhinji v zelo priljubljeni neapeljski restavraciji. Od tam naj bi se jed razširila po vsem svetu, celo v Latinsko Ameriko, kjer se je nekoliko križala s tortiljami… Izvirni kaneloni imajo obliko cevi z dolžino osem do deset centimetrov, tradicionalno so napolnjeni z mleto teletino, špinačo in sirom, preliti s paradižnikovo omako in posuti s sirom ter gratinirani. Morda vam teknejo po tokratnem receptu.