Vražja jajca: od rimskih bakanalij do kultne velikonočne jedi
Vražja jajca ali polnjena jajca so ena najpogostejših spremljevalk velikonočnih pojedin, piknikov in pogostitev.
04. 04. 2026, 12.04
Iztok Klemenčič
Vražja jajca ali polnjena jajca so dobila ime po angleškem izrazu deviled eggs, ki se je v gastronomiji začel uporabljati v drugi polovici 18. stoletja. Z izrazom so označevali močno začinjene oziroma pekoče jedi, v katere je največkrat skočil poper, zaradi razumljivih verskih razlogov pa so pogostokrat besedno zvezo vražja jajca zamenjavali z zvezo polnjena jajca. Sicer pa ta jed, kot veleva zgodovina, izhaja iz starega Rima, ko so bogati patriciji kuhana jajca pogosto začinili z ostrimi omakami, kot je fermentirana ribja omaka garum, ter s poprom, medom in zelišči ter jih stregli največkrat kot predjed na svojih znamenitih bakanalijah.
Vražja jajca
Sestavine
6 večjih jajc
3 žlice majoneze
1 žlička dijonske gorčice
1 žlička limoninega soka
1 žlica sesekljanih kaper
1 žlica zelo drobno sesekljane rdeče čebule ali šalotke
50 g dimljenega lososa
ol in poper po okusu
Priprava
1 Jajca položimo v hladno vodo, ko ta zavre, jih kuhamo osem do devet minut. Nato jih takoj prestavimo v ledeno vodo, da jih bomo lažje olupili.
2 Jajca olupimo in pazimo, da jih prerežemo natančno na polovici, previdno odstranimo rumenjake, beljake pa postavimo na servirni krožnik.
3 V manjši skledi rumenjake pretlačimo z vilicami. Dodamo majonezo, gorčico, limonin sok, sesekljane kapre in čebulo ter začinimo s soljo in poprom.
4 Nadev z žličko ali še bolje s slaščičarsko vrečko lepo nabrizgamo v beljake in na vrh zataknemo košček dimljenega lososa ter stebelce drobnjaka in postrežemo.
Ker so bila polnjena jajca tako zelo priljubljena, je nastal celo znamenit pregovor »ab ovo usque ad mala«, kar dobesedno pomeni »od jajca do jabolka«, saj so na požrtijah v vrstnem redu začeli s polnjenimi jajci kot predjedjo, končali pa z jabolkom za sladico. Po padcu rimskega imperija so se dokumentirani zapisi o nadevanih jajcih najprej pojavili v Andaluziji, kjer so našli rokopise, v katerih so bili podrobno opisani recepti precej podobni današnjim. Do 15. stoletja se je jed razširila po Evropi.
/ Foto: DZS
Pečenka s suhimi slivami
Sestavine
700 g svinjskega stegna v kosu
3 žlice olja
200 g suhih sliv
2 čebuli
3 stroki česna
2 korenčka
1 peteršiljev koren
1 dcl belega vina
sol in poper
Priprava
Kos svinjskega stegna natremo s soljo. S tankim nožem naredimo žepke in jih zapolnimo s suhimi slivami brez koščic. Čebulo olupimo in narežemo na četrtine, prav tako olupimo in očistimo česen. Korenčka in koren peteršilja pa operemo, ostrgamo in narežemo na večje kolobarje. Vso zelenjavo pomešamo in damo v pekač. Nanjo položimo stegno z zataknjenimi slivami in vse skupaj prelijemo z vinom. V manjši ponvi segrejemo olje do vročega in z njim prelijemo pečenko. Pekač postavimo v ogreto pečico na 180 stopinj Celzija in pečenko pečemo približno 50 minut. Vmes jo večkrat obrnemo in prelijemo s tekočino. Pečeno pečenko postavimo na toplo, pečeno zelenjavo in omako, ki se je nabrala, pa damo v kozico, ki jo postavimo na ogenj, da omaka zavre, nato pa jo pretlačimo s paličnim mešalnikom. Če je omaka pregosta, jo razredčimo z malce vroče vode. Pečenko narežemo na rezine in jo postrežemo v družbi pire krompirja.
V srednjeveških kuharskih knjigah so odkrili recepte za polnjena jajca z majaronom, žafranom, klinčki in sirom, jajca so včasih celo prepražili in potresli s sladkorjem v prahu. Po tem, ko so Britanci že začeli za polnjena jajca uporabljati izraz »deviled« oziroma vražja ali hudičeva, so v ZDA iz tega naredili spektakel. Prvi ameriški recept za vražja jajca so objavili leta 1877 v časopisu Montgomery Advertiser v Alabami, nekaj let kasneje pa so po eni izmed bostonskih kuharskih knjig prvič za vezivo uporabili majonezo, kar je povzročilo pravo kuharsko revolucijo, v okviru katere so vražja jajca dobila kultni status. Po drugi svetovni vojni so skupaj z izumom hladilnikov ter komercialne majoneze vražja jajca postala najbolj zaželena jed na vseh piknikih, cerkvenih kosilih in velikonočnih mizah. Leta 2019 so v eni izmed anket, ki so jih objavili mediji, obelodanili, da se bodo na lepo obloženih mizah vražja jajca pojavila v kar 61 odstotkih vseh gospodinjstev.
/ Foto: iStock
Linški piškoti
Sestavine
200 g gladke moke
120 g masla
80 g sladkorja v prahu
1 rumenjak
1 zavitek vaniljevega sladkorja
½ naribana lupina limone
ščepec soli
100 g marmelade
sladkor v prahu za posip
Priprava
V skledi zmešamo moko, sladkor v prahu, vaniljev sladkor, sol in limonino lupinico. Dodamo hladno, na kocke narezano maslo in s prsti na hitro vse skupaj zgnetemo v drobtine. Zatem primešamo rumenjak in zgnetemo gladko testo, ki ga zavijemo v folijo in postavimo v hladilnik za eno uro. Nato testo razvaljamo na približno tri milimetre debeline in izrežemo oziroma oblikujemo (lahko tudi z modelčkom, po možnosti z velikonočnim motivom) enake pare, pri čemer naj jih ima polovica na sredini luknjo. Piškote pečemo pri 180 °C približno osem do deset minut, da rahlo porjavijo. Počakamo, da se ohladijo, nato jih začnemo sestavljati. Spodnji del premažemo z marmelado in pokrijemo z zgornjim luknjičastim delom, na koncu pa jih še posujemo s sladkorjem v prahu.
Sicer pa povsod po svetu poznajo kakšen svoj nacionalni recept za to velikonočno poslastico. V Romuniji veljajo za nekaj posebnega polnjena jajca z jetri, sirom ali ribjo pašteto, okrašeno s korenjem, v Italiji s tunino, kaprami in sardoni, na Švedskem z ikrami in kislo smetano. Američani pa so ponosni na svoja jajca s slanino, avokadom, karijem, pimentom, kokosovim mlekom ali pekočimi rakci. V Sloveniji jih največkrat pripravljajo z majonezo, gorčico, kislimi kumaricami in papriko, včasih z drobnjakom ali slanino. V bolj sodobnih različicah pa prednjačijo vražja jajca z dimljenim lososom ali kaviarjem, tartufi, najrazličnejšimi fermentiranimi sestavinami in pikantnimi dodatki, kot je na primer vasabi.
