Ste že poskusili »grenke kroglice«? Spoznajte nizozemski odgovor na francoske krokete
Ocvrte mesne kroglice oziroma bitterballen, kot jim rečejo, imajo na Nizozemskem poseben status in veljajo za nacionalno jed, saj jih v družbi piva glodajo v praktično vseh pubih, na nogometnih tekmah ali pa na slavnostnih kosilih in poslovnih večerjah
11. 04. 2026, 09.00
Iztok Klemenčič
Bitterballen so nizozemske sorodnice francoskih kroketov, ime pa so dobile po nizozemski besedi bittertje, kar pomeni grenčica oziroma zeliščni liker. Najbolj pogosta pijača, ki jo povezujejo s svetom grenčic, pa je genever, tradicionalna nizozemska žgana pijača iz brinovih jagod, predhodnica bolj slavnega angleškega džina. Že pred stoletji so namreč ob kozarčkanju z grenčicami zraven postregli še bitterballen, da so s svojo mastno teksturo ublažile učinek alkohola. Sploh v 18. in 19. stoletju, ko so nizozemska mesta hitro rasla, z njimi pa tudi gostinska ponudba, so okrepčevalnice potrebovale cenovno dostopne in za pripravo enostavne jedi, ki so bile primerne za postrežbo ob pijači.
Bitterballen
Sestavine
400 g mlete govedine
1 manjša čebula
2 žlici masla
2 žlici moke
250 ml goveje jušne osnove
ščepec muškatnega oreščka
2 žlici sesekljanega peteršilja
sol in poper
Za paniranje:
2 jajci
100 g moke
150 g drobtin
1 kozarček gorčice
Priprava
1 Na maslu prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo mleto meso in ga dobro prepražimo, solimo in popramo ter na koncu odcedimo odvečno tekočino. Po mesu posujemo moko in ga dobro premešamo, zatem pa postopoma prilivamo jušno osnovo in mešamo, da nastane gosta masa, v katero dodamo še žličko gorčice, muškatni orešček in peteršilj. Vse skupaj na rahlem ognju kuhamo še nekaj minut, da dobimo res kompaktno maso, ki jo prestavimo v posodo in pokrijemo ter damo v hladilnik za vsaj tri ure.
2 Iz mase oblikujemo kroglice, ki jih paniramo v moki, jajcih in drobtinah ter ocvremo v na 175–180 °C ogretem olju, nato pa jih odcedimo za papirnatih brisačah. Bitterballen postrežemo za predjed v družbi gorčice.
Tradicija se je ohranila, bitterballen so postale nepogrešljiv del sproščenega druženja ob pijači po delu, le da se danes bolj pogosto kot žganice ob zobanju ocvrtih mesnih kroglic pije pivo, pomaka pa se jih v gorčico. Sicer pa zgodovino nastanka te jedi Nizozemci povezujejo z rimskimi časi, ko so po njihovem današnjem ozemlju tacali Batavci, starodavno germansko pleme, ki naj bi že pred več kot dva tisoč leti znalo pametno porabiti ostanke mesa.
/ Foto: iStock
Postrv z mandlji
Sestavine
4 fileji postrvi
60 g gladke moke
120 g masla
60 g mandljevih lističev
1 majhen šopek svežega peteršilja
1 limona
sol in poper po okusu
Priprava
Fileje osušimo s papirnato brisačo, jih rahlo posolimo in zelo narahlo pomokamo. V veliki ponvi segrejemo 80 gramov masla do penjenja, nato pa vanj s kožo navzdol položimo ribe in jih pečemo tri do štiri minute, nato jih obrnemo in pečemo še kakšni dve minuti, da je meso dobro pečeno, a sočno. Ribe damo na toplo in v isti ponvi, če le ni maslo pretemno, stopimo preostalih 40 gramov masla, dodamo mandljeve lističe in jih pečemo, dokler maslo ne postane lešnikovo rjavo, mandlji pa zlato zapečeni. Postrvi postrežemo na toplih krožnikih in jih prelijemo z vročim rjavim maslom z mandlji, potresemo s peteršiljem in dodamo rezino limone. Za prilogo pa se lepo poda kuhani mladi krompir z maslom in peteršiljem.
Druga, bolj verjetna različica pa s prstom kaže na 16. stoletje in vpliv Špancev med osemdesetletno vojno, ki je potekala od leta 1568 do 1648. Španci so namreč takrat svoje znamenite tapase in ragu pomešali z lokalnimi navadami, Nizozemci pa so recept izpopolnili tako, da so podolgovato obliko kroketov spremenili v kroglice, ki jih pripravijo tako, da najprej skuhajo ragu iz govedine ali teletine. Tega zgostijo z maslom in moko ter začinijo z muškatnim oreščkom, peteršiljem, soljo in poprom, iz te mase pa naredijo kroglice, ki jih nato panirajo in ocvrejo, da dobijo zunaj hrustljavo teksturo, znotraj pa kremasto vročo mesno lavo, kot jih radi opisujejo Nizozemci.
/ Foto: iStock
Koruzni kolač
Sestavine
120 g fino mletega koruznega zdroba
100 g gladke moke
120 g sladkorja
2 jajci
100 ml mleka
100 g skute
80 ml sončničnega olja
1 pecilni prašek
vaniljev sladkor
ščepec soli
naribana lupina ½ limone
Priprava
Pečico segrejemo na 180 °C in rahlo namastimo ter pomokamo pekač. Nato stepemo jajca in sladkor v svetlo in penasto zmes. Dodamo mleko, skuto in olje ter vse skupaj dobro premešamo. V drugi posodi zmešamo koruzni zdrob, moko, pecilni prašek, sol, zatem pa suhe sestavine postopoma vmešamo v mokre, pridamo še vaniljev sladkor in limonino lupino ter zmes vlijemo v pekač. Kolač pečemo 30–35 minut, dokler ni zlatorumen in zobotrebec, ko ga pomočimo vanj, ne pride ven suh. Preden ga postrežemo, kolač ohladimo, po želji ga posujemo z mletim sladkorjem in postrežemo v družbi sladoleda, jogurta ali domače marmelade.
Dandanes bitterballen niso le prigrizek, temveč del nizozemske identitete. Puristi sicer prisegajo na klasične goveje kroglice, a dandanes so moderne tudi različice s sirom, zelenjavo in najrazličnejšimi začimbami, so pa seveda vedno na voljo že pripravljene in zamrznjene v vsaki trgovini ali supermarketu. Kako poseben status imajo med Nizozemci, dokazuje tudi to, da so leta 2000 27. marec razglasili za nacionalni dan bitterballen – »Nationale Bitterballendag«.
