Nastala je iz napake, danes pa velja za cesarsko mojstrovino
Kaiserschmarren oziroma cesarski praženec, ki se ga je pri nas prijelo ime šmoren, je sorodnik palačink ali omlete ter ena najbolj značilnih in prepoznavnih avstrijskih sladic.
17. 01. 2026, 09.00
Iztok Klemenčič
Ime kaiserschmarren je sestavljenka iz besed kaiser oziroma cesar in schmarren, kar je avstrijski pogovorni izraz za mešanico, zmešnjavo ali nesmisel, to pa smo Slovenci izjemno lepo prevedli v šmoren oziroma v cesarski praženec. Navadni šmoren (schmarren) je bil stoletja sicer povsem preprosta kmečka jed, pripravljena iz mleka, jajc, moke in soli. Kot pravijo avstrijski raziskovalci gastronomske dediščine, se je v literaturi prvič pojavil leta 1563 v neki poročni pridigi nemškega teologa Johannesa Mathesiusa. Cesarski praženec je nastal veliko kasneje, teorij o tem, kdaj in kako, je sicer več, vse pa so povezane z dunajskim dvorom in cesarjem Francem Jožefom l.
Cesarski praženec
Sestavine
4 večja jajca
250 ml polnomastnega mleka
150 g gladke pšenične moke
30 g kristalnega sladkorja
1 zavitek vaniljevega sladkorja ali semena polovice stroka vanilje
40 g masla
40 g rozin (po želji)
2 žlici ruma
ščepec soli
sladkor v prahu za posip
Priprava
1 Rozine namočimo v rumu in jih v njem pustimo stati vsaj petnajst minut.
2 Rumenjake ločimo od beljakov, ki jim dodamo ščepec soli in jih stepemo v čvrst sneg, kar je ključno za puhasto strukturo praženca.
3 Rumenjakom dodamo sladkor in vaniljo ter jih umešamo, nato vanje postopoma prilivamo mleko, nato pa še moko. Vse skupaj mešamo, da dobimo testo, ki je gostejše kot za palačinke. Na koncu z lopatico nežno vmešamo še sneg beljakov.
4 V večji ponvi na srednji temperaturi segrejemo polovico masla ter vanjo vlijemo celotno maso in jo enakomerno razporedimo. Po vrhu posujemo rozine in pečemo tri do štiri minute oziroma dokler spodnja stran ne dobi zlatorjave barve. Praženec razrežemo na štiri dele in jih previdno obrnemo. Ko se speče še druga stran, dodamo preostalo maslo in z vilicami ali lopaticama natrgamo testo na nepravilne kose. Po šmornu potresemo še eno ali dve žlici sladkorja, na kratko zvišamo temperaturo in med stalnim obračanjem pustimo, da sladkor rahlo karamelizira. Šmoren, ki smo ga še posuli s sladkorjem v prahu, postrežemo takoj, po možnosti na ogretih krožnikih, družbo pa naj mu dela slivov kompot ali jabolčna čežana.
Po eni izmed pravljičnih zgodb naj bi ta danes znamenita jed nastala v neki kmečki domačiji, kamor se je razsvetljeni cesar zatekel, medtem ko se je nekega deževnega dne izgubil med preganjanjem divjadi. Kmetova žena, popolnoma presenečena nad tako veličastnim obiskom, ni imela v hiši ničesar drugega kot jajca, mleko, moko in jabolka, ker pa visokemu gostu ni želela ponuditi povsem navadnega močnatega šmorna, je v duševni stiski iz teh pritiklin, ki jim je dodala še maslo, ustvarila jed, ki je navdušila njegovo visokost.
/ Foto. iStock
Zimska zeljna juha s korenjem
Sestavine
1/2 srednje velike glave belega zelja (cca 600–700 g)
3–4 korenčki
1 večja čebula
2 stroka česna
2 žlici olja ali masla
1,5 l zelenjavne ali mesne jušne osnove
1 krompir
1lovorov list
1/2 žličke kumine
sol in poper po okusu
1 limona
sesekljan peteršilj za posip
Priprava
Zelje narežemo na tanke trakove, korenje na kolobarje, čebulo in česen drobno nasekljamo, krompir pa narežemo na majhne kocke. V večjem loncu segrejemo olje ali maslo in na zmernem ognju pražimo čebulo tri do štiri minute, da postekleni. Pridamo česen in pražimo še pol minute. V lonec dodamo korenje, zelje, krompir in kumino ter pražimo še tri minute, da se okusi povežejo. Vse skupaj zalijemo z jušno osnovo, dodamo lovorov list, posolimo in popopramo. Ko juha zavre, zmanjšamo moč ognja in kuhamo še pol ure, da se zelenjava zmehča. Odstranimo lovorov list, po potrebi dodatno začinimo, tik preden juho postrežemo, pa dodamo še sok polovice limone za svežino in sesekljan peteršilj.
Druga zgodba o nastanku šmorna je povezana z njegovo ženo Elizabeto Bavarsko, bolj znano kot Sisi. Cesarica je bila menda precej obsedena s svojo postavo, zato si je dvorni kuhar vedno prizadeval, da bi na mizo dobila le lahke in puhaste sladice. Ko ji je nekega dne za okrepčilo hotel pripraviti tanke palačinke, so se mu te raztrgale in se je pač moral znajti. Neugledno in razmrcvarjeno palačinko je potresel z mletim sladkorjem, dodal nekaj rozin in jo vitki cesarici postregel v družbi slivovega kompota. Izbirčnice novi izum sicer ni pretirano pretresel, še več, zdel se ji je preveč kašast, zato ga je zavrnila, je bil pa zato nad novotarijo povsem navdušen soprog, zaradi česar so sladico poimenovali po njegovi cesarski visokosti.
Tretja zgodba, ki kroži okrog nastanka te jedi, pripoveduje, da je Franc Jožef nadvse oboževal palačinke, vendar so se šefu kuhinje nekega dne povsem ponesrečile. Bile so predebele, povrhu pa še natrgane. Da bi to prikril, je deformirane palačinke okrasil z obilico sladkorja in rozin, služabniki, ki so nosili jedi na mizo, pa naj bi v šaljivem tonu sfižene palačinke poimenovali Kaiserschmarrn oziroma nekaj podobnega cesarski zmešnjavi na krožniku.
/ Foto. iStock
Jagnječji kotleti s pomfritom
Sestavine
8 jagnječjih kotletov (cca 700–900 g)
3 stroki česna
2 vejici rožmarina
2 vejici timijana
3 žlice oljčnega olja
sol in sveže mlet črni poper
sok 1/2 limone
30 g masla
1 žlica gorčice (neobvezno, za globlji okus)
1,2–1,5 kg krompirja
olje za cvrtje
Priprava
Kotlete očistimo morebitnih odvečnih kožic in sesekljamo česen. V skledi zmešamo oljčno olje, limonin sok, gorčico, česen, drobno nasekljan rožmarin in timijan, sol ter poper. Kotlete premažemo z marinado, pokrijemo in jih pustimo počivati vsaj eno uro. Krompir olupimo in narežemo na palčke, ki jih splaknemo pod hladno vodo in nato dobro osušimo s kuhinjsko krpo. Olje segrejemo na 160 °C in krompir cvremo pet minut, da se zmehča, nato ga odcedimo in pustimo počivati deset minut, nakar olje segrejemo na 180–190 °C in krompir ocvremo do zlatorjave in hrustljave teksture ter takoj posolimo. Vmes dobro segrejemo večjo ponev in vanjo kapnemo malo oljčnega olja ter na njem dve do tri minute na vsaki strani popečemo naše kotlete. Zadnjo minuto dodamo maslo in zelišča iz marinade ter z maslom polivamo meso. Kotlete odstranimo iz ponve in jih pustimo počivati pet minut, preden jih postrežemo skupaj s pomfritom. Zraven se odlično poda zelen solatni krožnik, jogurtova omaka ali omaka iz gorčice in medu.
Potem je tu še nekoliko spremenjena različica, ki pravi, da je kuhar naredil že omenjeno napako in palačinke v izbruhu jeze pokril s servirno pokrovko ter zapustil kuhinjo. Služabnik, ki je bil prepričan, da je jed že pripravljena, jo je vseeno postregel. Ko je njegova visokost zagledala kup nečesa neprepoznavnega na krožniku, naj bi menda vzkliknila: »Povejte mi, kakšna zmešnjava je to.« Iznajdljivi strežaj pa naj bi mu odgovoril: »Dovolite mi, vaše veličanstvo, to je Kaiserschmarrn!« Ne glede na to, katera različica zgodbe o nastanku je resnična, je dejstvo, da cesarski praženec izvira iz cesarske Avstrije 19. stoletja in se je od tam v naslednjih desetletjih razširil po celotnem avstro-ogrskem imperiju, s tem, da so jed v posameznih regijah malce prikrojili in ji ponekod dodali še razne oreščke ali pa so testo obogatili z vaniljo in rumom.
