Velika noč je poleg božiča največji krščanskih praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Čeprav je glavnina velikonočnega dogajanja postavljena v velikonočni teden, se velikonočno obdobje začne že takoj po pustu, s pepelnično sredo. Velika noč je krščanski praznik, a nekatere šege nakazujejo poganske korenine v povezavi s prihodom pomladi in nove letine.
Cvetnonedeljske butare
Cvetna nedelja je uvod v velikonočni teden in na ta dan je v Sloveniji navada, da se k blagoslovu v cerkev prinese sveže zelenje in rastlinje, povezano v butare, in oljčne vejice. Lično izdelane butarice odražajo ljudsko ustvarjalnost in se tako po videzu kot poimenovanju razlikujejo po posameznih pokrajinah. Na ljubljanski tržnici najdete ljubljanske butare iz raznobarvnega oblanja ter svežega pomladnega zelenja in zimzelenih rastlin, nanje pa boste pogosto naleteli tudi drugod po Sloveniji. Nekaj posebnega so lubenske potice, figuralne butare, ustvarjene z obilico človeške domišljije, ki poleg krščanskih motivov ponazarjajo kmečka orodja in opravila. Cvetnonedeljske butarice v krajih Zgornjesavske doline imenujejo prajklji. Posebno mesto zavzemajo rateški prajklji, na katerih vejicah zimzelenega rastlinja so obešene tudi preste.
Postavite na mizo velikonočne dobrote
Različna poimenovanja velike noči v posameznih delih Slovenije kažejo na to, da je ta praznik tudi čas za slavje in gastronomske užitke. Z veliko nočjo se končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede. V tem času velja, da na mizi ni mesa, ampak jedi, kot so zelje, repa, fižol, nezabeljeni žganci. Značilna postna jed je aleluja, jed iz posušenih in rahlo dimljenih repnih olupkov, ki ponovno dobiva veljavo tudi v visoki kulinariki. Na veliko noč pa praznično pogrnjeno mizo zasedejo tradicionalne velikonočne dobrote, ki jih naprej nesejo k velikonočnemu blagoslovu – to so hren, šunka, pirhi (obarvana jajca) in potica. Na mizi se znajdejo tudi kruh in pogače. Na Goriškem jedo sladek kruh v obliki ptičkov, gnezd, menihov z jajcem, v Beli krajini pripravljajo poseben nadev oziroma fuline in kostelski želodec, na Kozjanskem vam bodo postregli s kruhovo potico.
Priprava velikonočnega venca ali krone
Velikonočni venec ali krona se pripravi iz kvašenega testa, pri čemer se najprej kvas raztopi v mlačnem mleku in prilije k moki, ki ji je dodano kislo testo. Zmesi se primešajo sladkor, smetana, jajce in sol, nato se zamesi gladko testo, med gnetenjem pa se postopoma dodaja maščoba. Testo se temeljito gnete, dokler ne postane voljno in gladko, nato se razdeli na dva dela. Ena polovica se pusti vzhajati, drugi polovici pa se doda čokolada v prahu, da nastane temno testo, ki prav tako vzhaja na toplem.
Ko testo vzhaja, se obe vrsti testa pregneteta in na kratko odpočijeta, nato pa se razvaljata in izrežeta v kroge. Ti se izmenično polagajo v okrogel model, pri čemer se vsak sloj premaže z raztopljenim maslom, da nastane bogat in plastovit venec. Iz dodatnih krogov testa se oblikujejo dekorativne vrtnice, ki se zvijejo iz prekrivajočih se krogov in nežno razprejo, da dobijo videz cvetov. Te vrtnice se razporedijo po vrhu venca, notranjost pa se dopolni z manjšimi krogi svetlega testa. Oblikovan venec se pokrije in ponovno pusti vzhajati.
Pred peko se venec premaže z razžvrkljanim jajcem in peče v ogreti pečici pri 180 stopinj Celzija približno pol ure, dokler ni zlato rjavo zapečen. Še vročega se prelije z mešanico mleka, ruma in sladkorja ter na kratko vrne v pečico, da vpije preliv. Na koncu se venec ohladi in postreže kot praznična velikonočna sladica.
