Karbonara nima para

Špageti karbonara so precej priljubljena in dokaj enostavna jed. Naročiti se jo da celo v gostilnah dvomljivega slovesa, ampak bo tudi rezultat na krožniku dvomljiv. Ponekod pri nas to jed posrečeno prevajajo kot špageti po oglaričino ali po oglarsko, kakršen je tudi dobesedni prevod. Obstajajo številne teorije, od kod ime, ki utegne biti celo mlajše kot jed sama. Nekateri trdijo, da so jed nekoč dejansko pripravljali oglarji, bolj verjetno pa je, da gre za razmeroma sodobno jed, ki izvira iz okolice Rima. Prvič je bila opisana leta 1950 v italijanski La Stampi kot jed, priljubljena med ameriškimi oficirji po osvoboditvi Rima leta 1944. Opisali so jo kot rimsko jed, ki so jo Italijani pripravljali iz jajc in pancete, s katerimi so jih zalagali ameriški vojaki. Jed je bila leta 1954 vključena tudi v angleško kuharsko knjigo Italian Food avtorice Elizabeth David, medtem ko je v kuharici La Cucina Romana Ade Boni iz leta 1930 ni. To zanesljivo pomeni, da jedi pred drugo svetovno vojno niso poznali. Karbonaro, dopolnjeno s sezonskimi lisičkami, lahko pripravite po tokratnem receptu.