Ne morete si predstavljati, kako smo bili zadovoljni, celo srečni, ko smo ugotovili, da je nedavno prenovljena gostilna visoko nad Bohinjskim jezerom povsem drugačna, kot so tiste, ki so jih odprli v več hotelih spodaj ob jezeru. Tam sobe prodajajo po 600 ali 700 evrov na noč, restavracije z nadobudnimi kuharji, ki še nimajo nobene kilometrine in nobenih večjih uspehov, pa večerne degustacije zaračunajo po 150 evrov.
Do Hrvata pelje mestoma celo panoramska, v glavnem pa hudo vijugasta cesta iz doline. Iz celo preveč natančno prenovljene jedilnice je pogled na Vogel in njegove sosednje prijatelje nekaj posebnega, še veliko lepše je poleti na terasi, pod katero šumi rečica Ribnica. Ob prenovi so ohranili šank, čeprav so se za njim nekoč menda skoraj vsak vikend stepli, zdaj pa so domačini, vsaj tiste urice, ki smo jih preživeli v sosednji jedilnici, umirjeno moževali.
Pri Hrvatu je kuhinja enostavna kombinacija domačih receptov, modernih vplivov in bohinjskih specialitet, jedca pa presenetijo spodobne cene: degustacijski meni obilnih štirih jedi, ki jih jedec izbere z menija, stane 48 evrov. Glede na to, da so cene posameznih jedi v okolici 20 evrov, so stvari jasne.
Zelo zanimiva je tudi vinska karta s poudarkom na slovenskih zvrsteh, imajo tudi kak šampanjec in ščepec tujine. Začeli smo s kozarcem Gueriline penine Castra (5,8 evra), nadaljevali s steklenico bele zvrsti De Baguer (55 evrov) iz Kleti Brda in končali s kozarcem modre frankinje iz jareninske kleti Dveri Pax (5,3 evra). Zraven pa smo seveda tudi pojedli meni, ki smo si ga lahko sestavili sami izmed jedi na jedilnem listu.
Pohvalijo se, da uporabljajo lokalne sestavine, zato nam je bilo jasno, da pri domači klobasi, bohinjski šunki, budžoli in zaseki ne moremo zgrešiti, kravji in dimljeni sir pa sta bila tako ali tako prav iz Srednje vasi. Med hladne predjedi štejejo tudi na tanko narezani goveji jezik z majonezo iz bučnega olja na solati iz krompirja in jabolka.
Sijajno, na tak način, ob svežem kruhu, bi lahko pojedli še marsikaj, hkrati pa je treba reči, da bi v Bohinju gostilne skoraj morale imeti takšen ali podoben hladen uvod – na svojem mestu je tudi dimljena postrv, posebej dobite vse domače sire, za ljubitelje surovega mesa pa imajo tudi tatarski biftek. Začetne jedi so bile učinkovite, a niso ponujale nobenih avtorskih presežkov.
Nekaj več posredovanj je bilo v naslednjih fazah. Polento trdinke so tako obogatili z ragujem iz svinjskih ličk, teksturo dodali z ocvrto čebulo in s tem pripravili res solidno toplo predjed.
Vsaj na enaki ravni so bili tudi ješprenjevi arančini z gobovim ragujem in popečenimi jurčki. Toplih predjedi niti nimajo na pretek, še račja jetra in raviole s postrvjo, naj pa na tem mestu omenimo, da se za kosilo do četrte popoldne spoprimejo z enostavnimi, še malo manj kompliciranimi jedmi, ocvrtim piščancem in kolinami.
Za glavno jed smo se lotili lepo pečene zarebrnice oziroma svinjske krone, kot je zapisano v uradnem jedilnem listu. Porcija ni majhna, nasprotno, še posebej, ko zraven primaknejo slastne skutne njoke s sirovo omako in krompirjev čips. Tako konkretne in izdelane jedi na degustacijskem jedilniku še nismo videli.
Je pa res, da je degustacijski meni Pri Hrvatu malce drugačen, in dokler ga imajo, ga velja izkoristiti. Tudi zaradi jelenovega hrbta. Saj veste, jelen je ob najmanjši napaki v kuhinji enostavno pretrd, tako za nož kot zobe. V Srednji vasi pa ne. Mehko rožnato meso je bilo ravno prav pečeno, spremljali so ga lokalni ajdov krap s hruško, pire zelene, suhe slive in simpatični karamelizirani orehi.
Del omizja se je namesto za sladico odločil za krožnik sirov: ementalec in dimljeni kravji sir sta bila od soseda Gartnerja, sir iz senenega mleka je eno leto zorel v slanici pri Cotku iz Tržiča, kozji sir je bil Orešnikov. Lep, dišeč zbir, podprt z marmelado, suhimi slivami in orehi.
Morda, če ne zahtevamo preveč, bi ga lahko rezali pri mizi, kot to radi počnejo na zahodu. Jabolčni zavitek ni bil presladek, sploh ne, porcija pa ni bila gorenjska, ampak velika.
Za konec so se odločili ponuditi žganice, ki jih vari Berke, in sosedovo jerebiko. Zelo pekoče.
Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si.
