Blitva: vsak snedež hrusta bledež

Blitvo, bližnjo sorodnico rdeče pese, so zanesljivo čislali že stari Grki in Rimljani, saj je po ohranjenih virih že takrat veljala za izredno zdravo in hranljivo zelenjavo. O njej je v tem smislu že v 4. stoletju pr. n. št. pisal Aristotel. Ob tem pa ni pripisal, ali so jo že takrat jedli tudi z morskimi ribami. Blitvo namreč dandanes najpogosteje srečamo v ribjih restavracijah, saj je kuhana in začinjena s česnom v kombinaciji s kuhanim krompirjem najbolj standardna priloga, tako rekoč železni repertoar ob vsaki morski ribji pojedini. Ker je je več in jo je bistveno lažje čistiti, z njo marsikje tudi nadomestijo špinačo. Njena sezona se je že začela in po vsej naši deželi je to precej razširjena vrtnina, še zlasti pa na Obali, kjer ji pravijo tudi bledež. Prav na obali, v idilični istrski vasici Padna, so zadnji aprilski konec tedna priredili šesti praznik oljčnega olja in bledeža, kakor tam pravijo blitvi. Ta ima v Padni prav posebno mesto, saj resnična zgodba govori, da so pred skoraj 130 leti od prodaje blitve v Piran in Portorož zbrali toliko denarja, da je zadostovalo za nov vaški zvonik.