Dolgo časa je veljalo, da naše osončje pluje skozi razmeroma mirno in prazno območje vesolja. Toda najnovejši podatki, ki jih je posredoval vesoljski observatorij eROSITA, razkrivajo povsem drugačno sliko: smo se v središču kompleksnega omrežja medzvezdnih tunelov. Ti nevidni koridorji vročega plazemskega plina povezujejo naš lokalni prostor z oddaljenimi zvezdnimi soseskami in spreminjajo naše razumevanje, kako je vesolje med seboj povezano.
Znanstveniki z Inštituta Maxa Plancka za zunajzemeljsko fiziko so v nedavno objavljeni študiji v reviji Astronomy & Astrophysics razkrili prvo podrobno tridimenzionalno karto tistega, kar imenujejo »lokalni vroči mehur« (ang. local hot bubble – LHB). Gre za ogromno votlino pregretega plina, ki nas obdaja, vendar, kot kaže, ta mehur ni zaprt sistem. Namesto tega je preluknjan s kanali, ki delujejo kot nekakšne galaktične arterije.
Brazgotine starodavnih eksplozij
Zgodba o našem domu v vesolju se je začela pred milijoni let z nasilnimi dogodki. Supernove – spektakularne smrti masivnih zvezd – so v prostor okoli sebe bruhale ogromne količine energije in snovi. Ti udarni valovi so dobesedno izpihali medzvezdni plin in prah ter ustvarili ogromno votlino.
»To, kar vidimo, so pravzaprav termalne brazgotine preteklosti,« pojasnjujejo raziskovalci. Ta prostor, ki meri približno 300 svetlobnih let v širino, je napolnjen s plazmo, ki doseže temperaturo osupljivih 1,4 milijona stopinj Kelvina. Kljub ekstremni vročini je gostota snovi v tem mehurju tako nizka, da so astronomi desetletja potrebovali za potrditev njegovega obstoja.
Ključni preboj misije eROSITA je bila sposobnost zaznavanja mehkih rentgenskih žarkov po celotnem nebu. Podatki so razkrili nenavadno asimetrijo: severna polobla našega galaktičnega sosedstva je hladnejša, medtem ko jug kaže znake močnega toplotnega delovanja.
Najbolj fascinantno odkritje pa so strukture, ki vodijo iz našega »mehurja«. Astronomi so identificirali poti, ki prebadajo mejo naše lokalne votline in se raztezajo proti ozvezdjema Kentavra in Velikega psa. Ti medzvezdni tuneli potrjujejo staro hipotezo iz sedemdesetih let, ki je predvidevala, da je galaksija prepletena z mrežo povezanih votlin – podobno kot luknjičast švicarski sir.
Zakaj je to pomembno?
Odkritje teh tunelov ni zgolj akademska zanimivost. Ti koridorji služijo kot prevodniki za kozmično sevanje oziroma delce visoke energije, ki lahko po teh poteh lažje potujejo skozi galaksijo. Po njih se pretakata tudi prah in plin, ki sta gradnika novih zvezd in planetov.
Razumevanje teh povezav omogoča natančnejše modele o tem, kako se galaksije razvijajo in kako energija supernov vpliva na širše okolje.
Namesto statične in izolirane slike vesolja zdaj zremo v dinamičen, porozen in medsebojno povezan kozmos. Naša Zemlja ni osamljen otok v praznini, temveč postaja del večjega galaktičnega vozlišča, povezanega s skrivnostnimi potmi, ki so jih izklesale zvezde pred davnimi časi.
