Znanstveniki so pričakovali nasprotno, vendar narava vedno znova preseneča: severnim medvedom na otočju Svalbard na severu Norveške gre danes bolje kot pred 25 leti. In to kljub temu, da je skokovit porast temperatur močno stanjšal in celo stopil led. To razkriva študija, objavljena v strokovni reviji Scientific Reports.
»Pričakoval bi, da se bo telesno stanje medvedov poslabšalo, saj je zmanjšanje površine ledu tako drastično,« je za britanski BBC povedal Jon Aars z norveškega polarnega inštituta. Severni medvedi namreč nujno potrebujejo led za lov na tjulnje.
Presenetljiva študija
Raziskovalci norveškega Polarnega inštituta so med letoma 1992 in 2019 stehtali 770 odraslih medvedov. Rezultati so pokazali, da so v tem obdobju postali opazno težji. To je za raziskovalce presenetljivo, saj se je v istem času število dni brez ledu na leto povečalo za skoraj 100, kar bi medvedom teoretično moralo otežiti lov.
Severni medvedi spreminjajo jedilnik
Zdi se, da so se živali znale prilagoditi. Raziskovalci verjamejo, da so medvedi na svoj jedilnik uvrstili tudi kopenske živali, kot so severni jeleni, in mrože. Mroži so zaščiteni že od petdesetih let prejšnjega stoletja, zato si je njihova populacija opomogla – za medvede pa predstavljajo s tolščo bogat plen.
»Možno je tudi, da so postali učinkovitejši pri lovu na tjulnje,« pojasnjuje Aars. Ker je ledenih ploskev, na katerih počivajo tjulnji, vse manj, se na preostalih zaplatah ledu zbere večje število živali hkrati. To jih naredi za lažji plen lačnih medvedov.
Dolgoročna napoved ostaja negotova
Kljub trenutnim optimističnim podatkom pa raziskovalci opozarjajo, da gre za kratkotrajen pojav. Ne pričakujejo, da bo severnim medvedom na dolgi rok šlo tako dobro. Če se bo morski led še naprej krčil, bodo morali medvedi premagovati vedno daljše razdalje do svojih lovišč, kar jih bo močno izčrpalo.
