Če bi decembrsko vreme letos morali opisati z eno samo besedo, bi bila ta verjetno dolgočasje. Letošnji zadnji mesec se odvija kot meteorološka nikogaršnja zemlja, ujeta med spomin na jesensko deževje in obljubo zime, ki je preprosto ni na spregled. Hladen zrak, tisti, ki prinaša rdeča lica in škripanje snega pod čevlji, se trdovratno drži daleč stran od srednje in južne Evrope.
Kot poročajo meteorološki analitiki, vključno s portalom Istramet, smo priča eni najbolj monotonih zim v zadnjem obdobju. Po kratkem, četudi varljivem zimskem ugrizu sredi novembra, se atmosfera nad našimi kraji ni premaknila v smer, ki bi razveselila ljubitelje zimskih športov. Namesto tega nas čaka obdobje, ki bo bolj spominjalo na pozno jesen kot na uvod v božične praznike.
Dva obraza enega dneva
V prihajajočem tednu bo vreme ustvarilo dva povsem ločena svetova. Nizka oblačnost in megla bosta še marsikje dušili mesta, ponekod bo pršilo, temperature pa bodo vztrajale v tistem neprijetnem območju okoli ledišča – jutranje se bodo gibale med -3 in 1 stopinjo Celzija. Čez dan se bo živo srebro povzpelo sramežljivo, tja do 6 stopinj, kar bo v kombinaciji z vlago ustvarjalo občutek prodornega mraza, ki pa nima prave zimske ostrine.
Povsem drugačna zgodba se bo pisala v skrajnih zahodnih delih Slovenije, ob morji, pa tudi nekaj kilometrov južneje. Na Jadranu, v Istri in Dalmaciji, bo sonce še naprej prevladovalo, zlasti v višjih legah in na otokih. Tam bo zima zgolj pojem na koledarju. Dnevne temperature bodo dosegle skoraj pomladnih 17 stopinj Celzija, jutra pa bodo, z izjemo nekaterih kotlin v zaledju, prijetno sveža, daleč od zmrzali.
Južni veter prinaša spremembo
Vendar ta statična slika ne bo trajala večno. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo situacija sredi tedna začela rahlo spreminjati. Od ponedeljka do torka bo v notranjosti še vedno kraljevala megla, na morju pa sonce, nato pa bo vajeti prevzel jugozahodni zračni tok.
Od torka dalje se bo na Jadranu krepilo jugo – znanilec vlage in sprememb. S seboj bo prineslo oblake, ki bodo sprva prekrivali le obalna področja, v sredo pa se bodo razširili. Pričakujemo lahko dež, morda celo grmenje, kar je za ta letni čas bolj značilno za mediteranske jeseni kot za sredino decembra. Temperature na celini bodo zaradi oblačnosti in vetra v rahlem porastu. Tisti redki jutranji minusi, ki so še opominjali na zimo, bodo izginili.
Božič brez snežne odeje
Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, ko se približujemo 25. decembru, je neizogibno: bomo imeli bel božič? Trenutni modeli ne puščajo veliko prostora za optimizem. Stabilno in relativno toplo vreme bo po vsej verjetnosti zaznamovalo same praznike. Snežne odeje v nižinah skoraj zagotovo ne bo, božična drevesca na mestnih trgih pa bodo verjetno obsijana s soncem ali pa ovita v meglo in dež, ne pa v sneg.
Zakaj se to dogaja? Krivca gre iskati v Atlantiku. Močna ciklonska aktivnost nad Atlantskim oceanom deluje kot velikanski tekoči trak, ki pošilja topel in vlažen zrak proti Evropi ter učinkovito blokira vsakršen poskus prodora hladnih zračnih mas iz Sibirije ali Arktike. Dokler ta atlantska vrata ostajajo na stežaj odprta, prava zima v naše kraje ne more vstopiti.
Luč na koncu tunela (za ljubitelje mraza)
Vendar pa meteorološke karte, ki segajo v obdobje po božiču, kažejo prve, sicer še negotove, znake sprememb. Kot analizira Istramet, obstaja možnost, da se bo divjanje atlantskih ciklonov proti koncu leta končno umirilo. To bi omogočilo razvoj območja visokega zračnega pritiska (anticiklona), ki bi lahko služilo kot vzvod za preusmeritev zračnih tokov.
Če se ti scenariji uresničijo – in tu je potrebnih še veliko če-jev – bi se lahko hladnejši zrak začel spuščati proti severovzhodu Evrope. To je nujni prvi korak za kakršenkoli resen zimski prodor v naše kraje ob prelomu leta ali v začetku januarja. Do takrat pa nam ne preostane drugega, kot da se sprijaznimo z zimo, ki to pravzaprav ni, in dežniki, ki bodo v prihodnjem tednu bolj uporabni kot smuči.
